Page 50 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 50
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
naj bi sedaj odkrivale njemu lastne zakone, ki naj bi imeli ravno takšen
značaj nujnosti, kot to velja za zakone narave. Tovrstno odkrivanje zako
nov družbe pa nima zgolj spoznavnih namenov, temveč naj bi pokazalo
kako kontrolirati družbene fenomene in usmerjati dejavnosti ljudi, kar
potrjuje vsesplošen razmah tehnične in inženirske govorice, ki vstopi v
področje človeških zadev. Ko Arendt (1996) opredeli družbeni inženiring
kot napor družboslovja, da bi izdelalo neko »družbeno tehniko, s katero
bi celotna družba prišla pod nadzor znanosti« (Arendt, 1996: str. 51), iz
postavi ravno ta vidik prizadevanj, in sicer da bo spoznavanje družbenih
zakonov omogočilo, tako, kot so zakoni narave v fiziki to omogočili kla
sičnim inženirjem, nadvlado in racionalno kontrolo družbe in celokup
nih človeških dejavnosti natanko tako, kot je predhodno uspelo inže
nirjem z naravo. V članku bom skušal predstaviti, kako so pod vplivom
paradigme družbenega inženiringa nastajale ideje o upravljanju komuni
kacije in inženirskemu oblikovanju človeških kapacitet za namene druž
bene učinkovitosti.
Družbeni inženiring kot tehnično poseganje v človeške
zadeve
Inženirstvo ni le podlaga nove discipline znanstvenega managementa,
temveč tudi širše paradigme družbenega inženiringa in številnih takrat
nastajajočih družbeni znanosti.2Jordan (1994) opozori, da so mnogi v pro
gresivni dobi šteli Taylorjev znanstveni management kot poglavitno di
sciplino te paradigme oziroma zaradi njegovih univerzalnih predpostavk
in dovršenih principov kar kot družbeni inženiring sam. Inženirstvo in
strumentalno sloni na modernem naravoslovju, torej na znanosti, kate
re namen je spoznavanje zakonitosti narave, ki so nujne in nespremenljive
(zakonitosti področja, kjer ne more biti drugače, kot je). V tem pomenu in
ženirstvo nima spoznavnega motiva, temveč uporablja spoznane zakoni
tosti narave in se po njih ravna v svoji dejavnosti ustvarjanja in izdelovanja.
Ključnega pomena je to, da inženirstvo ustvarja na področju narave tako,
da vanjo posega in iz nje jemlje. Tisto, kar nastane z njenim preoblikova
njem ali obvladovanjem naravnih sil, pa postane del ustvarjenega, pred
metnega sveta, ki je ločen od narave.
Paradigmo družbenega inženiringa je moč zapopasti kot megalo
mansko analogijo, ki zgoraj opisani inženirski princip prenese na področje
človeških zadev, in sicer v prepričanju, da tako, kot lahko inženirji ustvar
jajo na področju narave (iz narave), lahko družbeni inženirji ustvarjajo na
2 Najbolj očitno behaviorizma (Watson), ki je v svoji zasnovi postavljen kot inženirska teh
nika za predvidevanje in kontrolo človeškega obnašanja.
48
naj bi sedaj odkrivale njemu lastne zakone, ki naj bi imeli ravno takšen
značaj nujnosti, kot to velja za zakone narave. Tovrstno odkrivanje zako
nov družbe pa nima zgolj spoznavnih namenov, temveč naj bi pokazalo
kako kontrolirati družbene fenomene in usmerjati dejavnosti ljudi, kar
potrjuje vsesplošen razmah tehnične in inženirske govorice, ki vstopi v
področje človeških zadev. Ko Arendt (1996) opredeli družbeni inženiring
kot napor družboslovja, da bi izdelalo neko »družbeno tehniko, s katero
bi celotna družba prišla pod nadzor znanosti« (Arendt, 1996: str. 51), iz
postavi ravno ta vidik prizadevanj, in sicer da bo spoznavanje družbenih
zakonov omogočilo, tako, kot so zakoni narave v fiziki to omogočili kla
sičnim inženirjem, nadvlado in racionalno kontrolo družbe in celokup
nih človeških dejavnosti natanko tako, kot je predhodno uspelo inže
nirjem z naravo. V članku bom skušal predstaviti, kako so pod vplivom
paradigme družbenega inženiringa nastajale ideje o upravljanju komuni
kacije in inženirskemu oblikovanju človeških kapacitet za namene druž
bene učinkovitosti.
Družbeni inženiring kot tehnično poseganje v človeške
zadeve
Inženirstvo ni le podlaga nove discipline znanstvenega managementa,
temveč tudi širše paradigme družbenega inženiringa in številnih takrat
nastajajočih družbeni znanosti.2Jordan (1994) opozori, da so mnogi v pro
gresivni dobi šteli Taylorjev znanstveni management kot poglavitno di
sciplino te paradigme oziroma zaradi njegovih univerzalnih predpostavk
in dovršenih principov kar kot družbeni inženiring sam. Inženirstvo in
strumentalno sloni na modernem naravoslovju, torej na znanosti, kate
re namen je spoznavanje zakonitosti narave, ki so nujne in nespremenljive
(zakonitosti področja, kjer ne more biti drugače, kot je). V tem pomenu in
ženirstvo nima spoznavnega motiva, temveč uporablja spoznane zakoni
tosti narave in se po njih ravna v svoji dejavnosti ustvarjanja in izdelovanja.
Ključnega pomena je to, da inženirstvo ustvarja na področju narave tako,
da vanjo posega in iz nje jemlje. Tisto, kar nastane z njenim preoblikova
njem ali obvladovanjem naravnih sil, pa postane del ustvarjenega, pred
metnega sveta, ki je ločen od narave.
Paradigmo družbenega inženiringa je moč zapopasti kot megalo
mansko analogijo, ki zgoraj opisani inženirski princip prenese na področje
človeških zadev, in sicer v prepričanju, da tako, kot lahko inženirji ustvar
jajo na področju narave (iz narave), lahko družbeni inženirji ustvarjajo na
2 Najbolj očitno behaviorizma (Watson), ki je v svoji zasnovi postavljen kot inženirska teh
nika za predvidevanje in kontrolo človeškega obnašanja.
48
