Page 49 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 49
Družbeni inženiring, znanstveni management
in ideje o upravljanju komunikacije
Igor Bijuklič
Paradigma znanstvenega krmiljenja družbe doživi svojevrsten raz
mah v govorici družbenih znanosti najbolj izrazito v zgodovinskem
obdobju ZDA (1880–1920), ki ga zaznamujejo nasilni družbeni pre
tresi in krhkost političnih institucij. V tem času se ideje scientizma uspe
jo preriniti v ospredje kot odgovor na hirajoče možnosti ameriškega cre
da v nenehno povečevanje blaginje. Neskončno zaupanje in zaverovanost
v tehniko in tehnični napredek, s katerima bo možno dokončno razreši
ti tudi vse človeške dileme in vzpostaviti družbo blagostanja, sta na po
seben način že splošno prisotna v ZDA 19. stoletja, kar se izraža v edin
stvenih utopijah,1 ki v ostrem nasprotju kot malo kasneje pri Huxleyju ali
Zamjatinu odprto pozdravljajo nastop družbe, v kateri bi na tehnične na
čine dokončno razrešili tudi dileme človeških zadev. Posebnost ameriške
tehnične utopije je v tem, da
izhaja iz stanja, ki je že obstajalo, vendar ga še dodatno poglablja v še več
tehničnega napredka, ki bo odrešil ameriško družbo v smeri vzposta
vitve novega družbenega reda; gospodovanja nad naravo, odprave po
manjkanja, revščine, bolezni, vseh nevarnosti, skrajševanja ali celo odpra
ve dela – nuje dela (Turk, 2011: str. 222).
Pozitivistična predpostavka, da bi morala veljati enotna načela spo
znavanja v vseh znanostih, torej tista, ki jih pozna in postavi moderno na
ravoslovje, najbolj zadene ravno ob svet človeških zadev, ki ga družbene
znanosti določijo kot svoj predmet preučevanja in razpolaganja, v katerem
1 Primer tovrstne utopije je Bellamyjevo delo »Looking Backward« (1887), ki se je daleč bolj
kot literarno delo uveljavilo kot relevanten reformistični program.
47
in ideje o upravljanju komunikacije
Igor Bijuklič
Paradigma znanstvenega krmiljenja družbe doživi svojevrsten raz
mah v govorici družbenih znanosti najbolj izrazito v zgodovinskem
obdobju ZDA (1880–1920), ki ga zaznamujejo nasilni družbeni pre
tresi in krhkost političnih institucij. V tem času se ideje scientizma uspe
jo preriniti v ospredje kot odgovor na hirajoče možnosti ameriškega cre
da v nenehno povečevanje blaginje. Neskončno zaupanje in zaverovanost
v tehniko in tehnični napredek, s katerima bo možno dokončno razreši
ti tudi vse človeške dileme in vzpostaviti družbo blagostanja, sta na po
seben način že splošno prisotna v ZDA 19. stoletja, kar se izraža v edin
stvenih utopijah,1 ki v ostrem nasprotju kot malo kasneje pri Huxleyju ali
Zamjatinu odprto pozdravljajo nastop družbe, v kateri bi na tehnične na
čine dokončno razrešili tudi dileme človeških zadev. Posebnost ameriške
tehnične utopije je v tem, da
izhaja iz stanja, ki je že obstajalo, vendar ga še dodatno poglablja v še več
tehničnega napredka, ki bo odrešil ameriško družbo v smeri vzposta
vitve novega družbenega reda; gospodovanja nad naravo, odprave po
manjkanja, revščine, bolezni, vseh nevarnosti, skrajševanja ali celo odpra
ve dela – nuje dela (Turk, 2011: str. 222).
Pozitivistična predpostavka, da bi morala veljati enotna načela spo
znavanja v vseh znanostih, torej tista, ki jih pozna in postavi moderno na
ravoslovje, najbolj zadene ravno ob svet človeških zadev, ki ga družbene
znanosti določijo kot svoj predmet preučevanja in razpolaganja, v katerem
1 Primer tovrstne utopije je Bellamyjevo delo »Looking Backward« (1887), ki se je daleč bolj
kot literarno delo uveljavilo kot relevanten reformistični program.
47
