Page 221 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 221
povzetki ■ abstracts
effective functioning of social processes and general prosperity. On the
background of these arguments, I will highlight those points that pro
vided the basis for the first formulation of a systematic communication
management.
Key words: social engineering, scientific management, social sciences,
communication, manipulation
Ana Mladenović
Konceptualiziranje postfeminizma: čezčasovna interakcija
kot most med zgodovino in etiko.
V zadnjem času smo priča pestrim razpravam o postfeminizmu. Obstaja
vrsta različnih definicij tega koncepta, pri čemer je ključna dilema to, ali
bi postfeminizem definirali kot nadaljevanje feminizma ali pa bi ga ra
zumeli kot prelomnico v feministični zgodovini. Ne glede na definicijo
pa lahko v polju edukacije opazimo določene postfeministične trende.
Le-ti širijo ideje o ženski moči in uspehu, spregledajo pa načine delovan
ja spolne dinamike v vsakdanjih dejavnostih v razredih (glej Ringrose,
2013; Skelton in Francis, 2009). To je eden izmed razlogov, zakaj je post
feminizem treba razumeti kot objekt kritične feministične analize (Gill
in Scharff, 2011). Zgodovinski pogled nam omogoča izhodišče za razisk
ovanje sprememb v feministični misli, vendar menimo, da feministične
zgodovine ne gre analizirati izključno kot premočrtnega razvoja evolu
cijskih faz. Pozornost moramo namreč nameniti feminističnim vse
binam, ključnim vrednotam in etiki. To lahko zagotovimo skozi upo
rabo koncepta »čezčasovne interakcije« (transtemporal interaction), ki
je zaznamovan z refleksijo feminističnega dela iz preteklosti, sedanjosti
in celo prihodnosti. Vanj se tesno vpleta feministična etika, še posebej
ideje, kot so sodelovanje, solidarnost in generativnost. Z uporabo kon
cepta čezčasovne interakcije smo lahko hkrati pozorni na feministično
zgodovino, a neomejeni z njeno časovno dimenzijo. V tem smislu post
feminizem ni niti nadaljevanje feminizma, niti zgodovinska prelomni
ca v njem, pač pa ga lahko razumemo kot ideologijo z zaskrbljujočimi
temelji. V prispevku bomo izpostavili nekatere problematične posle
dice postfeminizma v polju edukacije. Najbolj vprašljiva je postfeminis
tična naklonjenost pripisovanju novih, pozitivnih pomenov določen
im praksam, ki so bile v obdobju drugega vala feminizma vzpostavljene
kot patriarhalne. Čezčasovna interakcija pa lahko ravno skozi kritično
obravnavo postfeminizma razkrije tudi možnost za njegovo rekoncep
tualizicijo kot ideje, ki pretresa naša prepričanja o preteklosti, sedanjos
ti in prihodnosti feminističnih posegov v edukacijo.
219
effective functioning of social processes and general prosperity. On the
background of these arguments, I will highlight those points that pro
vided the basis for the first formulation of a systematic communication
management.
Key words: social engineering, scientific management, social sciences,
communication, manipulation
Ana Mladenović
Konceptualiziranje postfeminizma: čezčasovna interakcija
kot most med zgodovino in etiko.
V zadnjem času smo priča pestrim razpravam o postfeminizmu. Obstaja
vrsta različnih definicij tega koncepta, pri čemer je ključna dilema to, ali
bi postfeminizem definirali kot nadaljevanje feminizma ali pa bi ga ra
zumeli kot prelomnico v feministični zgodovini. Ne glede na definicijo
pa lahko v polju edukacije opazimo določene postfeministične trende.
Le-ti širijo ideje o ženski moči in uspehu, spregledajo pa načine delovan
ja spolne dinamike v vsakdanjih dejavnostih v razredih (glej Ringrose,
2013; Skelton in Francis, 2009). To je eden izmed razlogov, zakaj je post
feminizem treba razumeti kot objekt kritične feministične analize (Gill
in Scharff, 2011). Zgodovinski pogled nam omogoča izhodišče za razisk
ovanje sprememb v feministični misli, vendar menimo, da feministične
zgodovine ne gre analizirati izključno kot premočrtnega razvoja evolu
cijskih faz. Pozornost moramo namreč nameniti feminističnim vse
binam, ključnim vrednotam in etiki. To lahko zagotovimo skozi upo
rabo koncepta »čezčasovne interakcije« (transtemporal interaction), ki
je zaznamovan z refleksijo feminističnega dela iz preteklosti, sedanjosti
in celo prihodnosti. Vanj se tesno vpleta feministična etika, še posebej
ideje, kot so sodelovanje, solidarnost in generativnost. Z uporabo kon
cepta čezčasovne interakcije smo lahko hkrati pozorni na feministično
zgodovino, a neomejeni z njeno časovno dimenzijo. V tem smislu post
feminizem ni niti nadaljevanje feminizma, niti zgodovinska prelomni
ca v njem, pač pa ga lahko razumemo kot ideologijo z zaskrbljujočimi
temelji. V prispevku bomo izpostavili nekatere problematične posle
dice postfeminizma v polju edukacije. Najbolj vprašljiva je postfeminis
tična naklonjenost pripisovanju novih, pozitivnih pomenov določen
im praksam, ki so bile v obdobju drugega vala feminizma vzpostavljene
kot patriarhalne. Čezčasovna interakcija pa lahko ravno skozi kritično
obravnavo postfeminizma razkrije tudi možnost za njegovo rekoncep
tualizicijo kot ideje, ki pretresa naša prepričanja o preteklosti, sedanjos
ti in prihodnosti feminističnih posegov v edukacijo.
219
