Page 224 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 224
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
point of view is that this co-optation and de-politicization of feminism is
highly problematic and that feminism should be reclaimed as a transfor
mative politics, together with sending “different” message about it to girls
and boys.
Key words: postfeminism, celebrities, individualism, consumerism,
children
Igor Ž. Žagar
Med napakami v argumentiranju in še več napakami
v argumentiranju?
Po prelomnem delu C. L. Hamblina Fallacies iz leta 1970, v katerem av
tor reinterpretira to, kar je bilo od Aristotela naprej znano kot »napake
v sklepanju« ali »slabi argument (On Sophistical Refutations), se je ra
ziskovanje napak v sklepanju razcvetelo v odkrivanje novih in novih vi
dikov ter konceptualizacije tega, kaj bi morali šteti za napako v sklepanju
in a rgumentaciji in zakaj bi morali posamezno vrsto sklepanja sploh šteti
za napačno (Woods and Walton, 1989, van Eemeren and Grootendorst,
1992, itd.). Ta prispevek obravnava eno samo temeljno vprašanje (tako
epistemološko kot tudi metodološko): Ko kot filozofi, sociologi, dis
kurzivni analitiki itd. zaznamo nekaj, kar bi lahko opisali kot napako v
sklepanju in argumentaciji, na kakšni konceptualni osnovi se odločimo,
ali gre za napako ali ne? Mar nismo prisiljeni v »napake v sklepanju« (ali
celo k njihovi uporabi?) vsakič, ko govorimo o drugih ljudeh, njihovih
stališčih ali njihovem delu? Za podrobno predstavitev teh stališč bom
uporabil konceptualna stališča iz Austinovih in Hamblinovih del ter pri
mere iz številnih spletnih virov.
Ključne besede: Austin, argumentacija, kritična diskurzivna analiza,
napake v sklepanju in argumentaciji, Hamblin, pragmatika, retorika
Between Fallacies and More Fallacies?
After C. L. Hamblin’s ground-breaking work Fallacies (1970), re-inter
preting what used to be known as “mistakes in reasoning” or “bad argu
ments” since Aristotle (On Sophistical Refutations), the study of fallacies
started to bloom, coming up with ever new perspectives and conceptu
alizations of what should count as a mistake in reasoning and argumen
tation, and why a certain kind of reasoning should at all be considered a
mistake (Woods and Walton, 1989, van Eemeren and Grootendorst, 1992,
etc.). This paper will be concerned with one basic question (epistemolog
ical as well as methodological): when we (philosophers, sociologists, dis
course analysts, ...) detect something that could be described as a fallacy,
222
point of view is that this co-optation and de-politicization of feminism is
highly problematic and that feminism should be reclaimed as a transfor
mative politics, together with sending “different” message about it to girls
and boys.
Key words: postfeminism, celebrities, individualism, consumerism,
children
Igor Ž. Žagar
Med napakami v argumentiranju in še več napakami
v argumentiranju?
Po prelomnem delu C. L. Hamblina Fallacies iz leta 1970, v katerem av
tor reinterpretira to, kar je bilo od Aristotela naprej znano kot »napake
v sklepanju« ali »slabi argument (On Sophistical Refutations), se je ra
ziskovanje napak v sklepanju razcvetelo v odkrivanje novih in novih vi
dikov ter konceptualizacije tega, kaj bi morali šteti za napako v sklepanju
in a rgumentaciji in zakaj bi morali posamezno vrsto sklepanja sploh šteti
za napačno (Woods and Walton, 1989, van Eemeren and Grootendorst,
1992, itd.). Ta prispevek obravnava eno samo temeljno vprašanje (tako
epistemološko kot tudi metodološko): Ko kot filozofi, sociologi, dis
kurzivni analitiki itd. zaznamo nekaj, kar bi lahko opisali kot napako v
sklepanju in argumentaciji, na kakšni konceptualni osnovi se odločimo,
ali gre za napako ali ne? Mar nismo prisiljeni v »napake v sklepanju« (ali
celo k njihovi uporabi?) vsakič, ko govorimo o drugih ljudeh, njihovih
stališčih ali njihovem delu? Za podrobno predstavitev teh stališč bom
uporabil konceptualna stališča iz Austinovih in Hamblinovih del ter pri
mere iz številnih spletnih virov.
Ključne besede: Austin, argumentacija, kritična diskurzivna analiza,
napake v sklepanju in argumentaciji, Hamblin, pragmatika, retorika
Between Fallacies and More Fallacies?
After C. L. Hamblin’s ground-breaking work Fallacies (1970), re-inter
preting what used to be known as “mistakes in reasoning” or “bad argu
ments” since Aristotle (On Sophistical Refutations), the study of fallacies
started to bloom, coming up with ever new perspectives and conceptu
alizations of what should count as a mistake in reasoning and argumen
tation, and why a certain kind of reasoning should at all be considered a
mistake (Woods and Walton, 1989, van Eemeren and Grootendorst, 1992,
etc.). This paper will be concerned with one basic question (epistemolog
ical as well as methodological): when we (philosophers, sociologists, dis
course analysts, ...) detect something that could be described as a fallacy,
222
