Page 226 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin

šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4

model that would enable the successful establishment and maintenance
of all and any language-friendly learning environments, it becomes evi­
dent that the development of plurilingual and pluricultural competences
is a permanent process (in research practice as well), which can find a com­
mon potential for improving pedagogical practices in the establishment
of a dialogue with the “other”.
Key words: plurilingualism, rhetorics, languages of schooling, languages
in education, education
Maša Vidmar, Manja Veldin, Maja Škrubej Novak in Lucie Milent

Ključni izzivi pri obravnavi avtizma v predšolski vzgoji
– primer Slovenije

Predšolska vzgoja in varstvo imata velik potencial pri podpori otrokove­
ga razvoja (EC, 2012), še toliko bolj pa pri najbolj prikrajšanih, vključu­
joč otroke na spektru avtističnih motenj. Vendar pa so ti otroci v pred­
šolski vzgoji in varstvu manj zastopani, saj jim ta okolja niso prilagojena v
zadostni meri (EC, 2013). Evropski projekt »Zgodnja pozornost inkluzi­
ji otrok z motnjami avtističnega spektra v predšolsko vzgojo in varstvo«
(ETTECEC) naslavlja prav to področje. Cilj projekta je izboljšati sisteme
predšolske vzgoje in varstva v partnerskih regijah in spodbuditi vključe­
vanje vseh otrok, in sicer tako, da bomo v projektu razvili in implementi­
rali inovativni didaktični spletni trening za vzgojitelje. Prvi korak v tem
procesu je identifikacija realnih življenjskih situacij v vrtcih, v katerih so
vključeni otroci z motnjami na avtističnem spektru (MAS). Namen tega
članka je predstaviti realne situacije v Sloveniji na primeru dveh vrtcev,
opredeliti ključne izzive in predlagati rešitve (npr. trening kompetenc). V
Sloveniji so bile realne življenjske situacije zbrane preko opazovanj v dveh
vrtcih. V vsakem vrtcu smo opazovali dve skupini (z upo­rabo opazoval­
ne sheme) in opravili strukturirane intervjuje z vzgojitelji in pomočniki
vzgojiteljev, z otroci z MAS in njihovimi starši. V rezultatih predstavljamo
nekatere izzive pri izvajanju inkluzivne paradigme v predšolski vzgoji in
varstvu v Sloveniji. Po eni strani vzgojitelji na splošno niso usposobljeni za
prepoznavanje znakov MAS ali za pomoč otroku z MAS (niso opremlje­
ni s strategijami poučevanja otroka z MAS oziroma dela z otroki z MAS);
po drugi strani pa so nekateri, ki poseduje potrebna znanja in kompeten­
ce. Vsi vzgojitelji se čutijo preobremenjeni z različnimi posebnimi potre­
bami otrok, s katerimi se soočajo pri svojem delu. V zaključku predlagamo
nekaj smernic za usposabljanje vzgojiteljev.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, predšolska vzgoja in varstvo,
opazovanja, vzgojitelji(-ce), realne življenjske situacije

224