Page 177 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 177
m. hmelak in a. oprešnik ■ odraščanje v potrošniški družbi
drugim vzgajajo tudi z zgledom, saj se otrok največ in najlažje uči z opazo
vanjem (Hauptman in Komotar, 2010). Otroci starše ves čas opazujejo in
posnemajo, zato so jim oni vzor tudi pri razvijanju potrošniškega obnaša
nja oz. potrošniške identitete. Pri tem je pomembna naloga staršev socia
lizacija otrok v obstoječi potrošniški družbi do te mere, da se bo ta otrok
v prihodnosti razvil v kritičnega potrošnika, ki bo znal presoditi, kaj re
snično potrebuje.
Potrošniška socializacija je del splošnega socializacijskega procesa in je
nujen in neizogiben proces, v katerem si otroci pridobijo znanje, spretno
sti in si oblikujejo stališča v zvezi s potrošniškim vedenjem (Brezavšček,
1992: 22).
Na to, v kolikšni meri je otrok vključen v nakupovalne navade druži
ne, vpliva več dejavnikov. Pogosto so dejavniki povezani z demografski
mi razmerami, kot so npr. socialno-ekonomski status družine, spol in sta
rost otroka (Furnham in Gunther, 1988). Socialni razred precej vpliva na
potrošniško socializacijski proces otroka. Prav tako so v tem procesu po
membni izobraženost, ekonomska sredstva in vrednote oseb v določeni
družini. Od socialnega razreda družine je tudi odvisno, kakšni simbolič
ni pomeni so pripisani produktom in storitvam (Gronhaug in Vankatesh,
2007). Starši zaradi podaljševanja delovnega časa vedno manj časa preživi
jo s svojimi otroci, zato jim pri njihovih željah o nakupu produktov veči
noma popuščajo. Gre za to, da imajo starši občutek krivde, ker delajo več,
zato se hočejo otrokom odkupiti z denarjem ali dobrinami, s tem pa imajo
otroci odločilni vpliv pri izbiri nakupa v družini (Schor, 2004). Ob tem se
pogosto zgodi, da otroci asociirajo določeno znamko s starši in si jo zaradi
tega želijo (Rodhain, 2006). Opažamo torej, da na oblikovanje otrokove
ga potrošniškega karakterja vpliva mnogo socio-ekonomskih dejavnikov,
tudi podaljšan delovni čas staršev. Slednje povzroča frustracijo na obeh
straneh, kar pa lahko vodi v impulzivne potrošniške odločitve.
V obdobju otroštva je vpliv staršev najpomembnejši pri oblikovanju
potrošniških vrednot. V zgodnjem otroštvu se otroci poistovetijo s starši,
jih posnemajo in se obnašajo tako, kot jim starši narekujejo, zato ni čudno,
da se kmalu naučijo, kakšno je (po prepričanju njihovih staršev) pravilno
vedenje (Moore, 1993). Govorimo o posrednem in neposrednem vplivu. O
neposrednem vplivu staršev na otroke govorimo takrat, ko skušajo starši
otroke poučiti o lastnih potrošniških vrednotah. Pri tem gre za neposre
dno instrumentalno učenje, kjer skušajo starši s prepričevanjem spodbu
diti določena ravnanja. Posredni vpliv družine na potrošniško socializaci
jo pa se kaže z otrokovim opazovanjem in posnemanjem ravnanj njegovih
staršev. Posredno lahko starši vplivajo tudi tako, da otrokom vzbudijo
175
drugim vzgajajo tudi z zgledom, saj se otrok največ in najlažje uči z opazo
vanjem (Hauptman in Komotar, 2010). Otroci starše ves čas opazujejo in
posnemajo, zato so jim oni vzor tudi pri razvijanju potrošniškega obnaša
nja oz. potrošniške identitete. Pri tem je pomembna naloga staršev socia
lizacija otrok v obstoječi potrošniški družbi do te mere, da se bo ta otrok
v prihodnosti razvil v kritičnega potrošnika, ki bo znal presoditi, kaj re
snično potrebuje.
Potrošniška socializacija je del splošnega socializacijskega procesa in je
nujen in neizogiben proces, v katerem si otroci pridobijo znanje, spretno
sti in si oblikujejo stališča v zvezi s potrošniškim vedenjem (Brezavšček,
1992: 22).
Na to, v kolikšni meri je otrok vključen v nakupovalne navade druži
ne, vpliva več dejavnikov. Pogosto so dejavniki povezani z demografski
mi razmerami, kot so npr. socialno-ekonomski status družine, spol in sta
rost otroka (Furnham in Gunther, 1988). Socialni razred precej vpliva na
potrošniško socializacijski proces otroka. Prav tako so v tem procesu po
membni izobraženost, ekonomska sredstva in vrednote oseb v določeni
družini. Od socialnega razreda družine je tudi odvisno, kakšni simbolič
ni pomeni so pripisani produktom in storitvam (Gronhaug in Vankatesh,
2007). Starši zaradi podaljševanja delovnega časa vedno manj časa preživi
jo s svojimi otroci, zato jim pri njihovih željah o nakupu produktov veči
noma popuščajo. Gre za to, da imajo starši občutek krivde, ker delajo več,
zato se hočejo otrokom odkupiti z denarjem ali dobrinami, s tem pa imajo
otroci odločilni vpliv pri izbiri nakupa v družini (Schor, 2004). Ob tem se
pogosto zgodi, da otroci asociirajo določeno znamko s starši in si jo zaradi
tega želijo (Rodhain, 2006). Opažamo torej, da na oblikovanje otrokove
ga potrošniškega karakterja vpliva mnogo socio-ekonomskih dejavnikov,
tudi podaljšan delovni čas staršev. Slednje povzroča frustracijo na obeh
straneh, kar pa lahko vodi v impulzivne potrošniške odločitve.
V obdobju otroštva je vpliv staršev najpomembnejši pri oblikovanju
potrošniških vrednot. V zgodnjem otroštvu se otroci poistovetijo s starši,
jih posnemajo in se obnašajo tako, kot jim starši narekujejo, zato ni čudno,
da se kmalu naučijo, kakšno je (po prepričanju njihovih staršev) pravilno
vedenje (Moore, 1993). Govorimo o posrednem in neposrednem vplivu. O
neposrednem vplivu staršev na otroke govorimo takrat, ko skušajo starši
otroke poučiti o lastnih potrošniških vrednotah. Pri tem gre za neposre
dno instrumentalno učenje, kjer skušajo starši s prepričevanjem spodbu
diti določena ravnanja. Posredni vpliv družine na potrošniško socializaci
jo pa se kaže z otrokovim opazovanjem in posnemanjem ravnanj njegovih
staršev. Posredno lahko starši vplivajo tudi tako, da otrokom vzbudijo
175
