Page 182 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 182
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4
risank. Otroci gledajo te risanke, se z junaki poistovetijo in seveda jih
bodo na polici v trgovini takoj opazili. Ampak ne samo opazili, hoteli jih
bodo tudi imeti (kupiti). Pogosto to zasledimo na prehrambnih izdelkih,
ki vsebujejo velike količine sladkorja in ostalih dodatkov, ki za razvoj otro
ka niso ne potrebni ne zdravi. Na drugi strani pa je veliko tega tudi na
tekstilnih in obutvenih izdelkih, ki so večinoma dražji od podobnih iz
delkov, kateri ne vsebujejo karakteristik risanih junakov.
Otroci radi zbirajo stvari
Opažamo, da so tudi to oglaševalci spretno izrabili, saj je nemalo trgovin,
ki ob nakupu nad določeno vsoto otrokom dajejo različne sličice, mag
nete, figurice in podobne zadeve. Poleg tega jim ponujajo albume, brošu
re in ostale stvari, kamor otroci te zadeve lepijo, kar pomeni predvsem to,
da si trgovci zagotovijo, da bo družina naslednjič prišla v isto trgovino in
opravila nakup nad določeno vsoto, da bo otrok dobil še več sličic, nalepk
… S tem pa več možnosti, da bo album oz. zbirko napolnil. Ko to napol
ni, po navadi sledi še kakšno dodatno darilo, presenečenje in podobno.
Zanimivo pa je tudi to, da to ne izrabljajo samo trgovine za širšo potro
šnjo, kjer vseeno najdemo izdelke, namenjene otrokom, ampak tudi drugi,
npr. bencinski servisi, ki z zbiranjem nalepk, ki prinašajo brezplačna dari
la, vplivajo na nakupne navade staršev, ne samo otrok. V bistvu so pogosto
otroci tisti, ki odločajo, kam bo družina šla po nakupih.
Otroci imajo radi presenečenja
Otrokom je všeč, ko jih v škatli pričaka darilo (Ebenkamp, 1996), ali
pa opazijo kakšen poseben efekt v televizijskem oglasu (Acuff, 1997).
Najpogosteje to zaznamo v prehrambni industriji, ki pogoste daje privlač
na darila predvsem k nezdravi hrani. S tem otroci vplivajo na starše, da jim
to hrano kupujejo. Ocenjujemo, da lahko ima to velike posledice tudi na
zdravje otrok, ne samo za razvoj nekritičnega potrošnika.
***
Otroci so ranljiva populacija. Ranljivi pa so predvsem zaradi tega, ker jim
primanjkuje sofisticiranosti in izkušenj odraslih. Otroci imajo tudi bolj
omejene vire informacij. Še posebej to velja za otroke, ki še ne znajo samo
stojno brati in pridobijo veliko informacij iz televizije (Schudson, 1984;
povz. po Bartel Sheehan, 2014). Prav tako pogosto ne prepoznajo sporoči
la oglasa, kaj šele, da bi o njem kritično razmišljali. Otrokom je tako treba
pomagati, da si to lastnost pridobijo. Kako to naredimo? S pogovorom ob
oglasih, z analizo oglasov, z razlago o tem, kako oglaševanje poteka. To je
naloga vseh, tako staršev kot tudi ostalih odraslih (Ašič, 2013).
180
risank. Otroci gledajo te risanke, se z junaki poistovetijo in seveda jih
bodo na polici v trgovini takoj opazili. Ampak ne samo opazili, hoteli jih
bodo tudi imeti (kupiti). Pogosto to zasledimo na prehrambnih izdelkih,
ki vsebujejo velike količine sladkorja in ostalih dodatkov, ki za razvoj otro
ka niso ne potrebni ne zdravi. Na drugi strani pa je veliko tega tudi na
tekstilnih in obutvenih izdelkih, ki so večinoma dražji od podobnih iz
delkov, kateri ne vsebujejo karakteristik risanih junakov.
Otroci radi zbirajo stvari
Opažamo, da so tudi to oglaševalci spretno izrabili, saj je nemalo trgovin,
ki ob nakupu nad določeno vsoto otrokom dajejo različne sličice, mag
nete, figurice in podobne zadeve. Poleg tega jim ponujajo albume, brošu
re in ostale stvari, kamor otroci te zadeve lepijo, kar pomeni predvsem to,
da si trgovci zagotovijo, da bo družina naslednjič prišla v isto trgovino in
opravila nakup nad določeno vsoto, da bo otrok dobil še več sličic, nalepk
… S tem pa več možnosti, da bo album oz. zbirko napolnil. Ko to napol
ni, po navadi sledi še kakšno dodatno darilo, presenečenje in podobno.
Zanimivo pa je tudi to, da to ne izrabljajo samo trgovine za širšo potro
šnjo, kjer vseeno najdemo izdelke, namenjene otrokom, ampak tudi drugi,
npr. bencinski servisi, ki z zbiranjem nalepk, ki prinašajo brezplačna dari
la, vplivajo na nakupne navade staršev, ne samo otrok. V bistvu so pogosto
otroci tisti, ki odločajo, kam bo družina šla po nakupih.
Otroci imajo radi presenečenja
Otrokom je všeč, ko jih v škatli pričaka darilo (Ebenkamp, 1996), ali
pa opazijo kakšen poseben efekt v televizijskem oglasu (Acuff, 1997).
Najpogosteje to zaznamo v prehrambni industriji, ki pogoste daje privlač
na darila predvsem k nezdravi hrani. S tem otroci vplivajo na starše, da jim
to hrano kupujejo. Ocenjujemo, da lahko ima to velike posledice tudi na
zdravje otrok, ne samo za razvoj nekritičnega potrošnika.
***
Otroci so ranljiva populacija. Ranljivi pa so predvsem zaradi tega, ker jim
primanjkuje sofisticiranosti in izkušenj odraslih. Otroci imajo tudi bolj
omejene vire informacij. Še posebej to velja za otroke, ki še ne znajo samo
stojno brati in pridobijo veliko informacij iz televizije (Schudson, 1984;
povz. po Bartel Sheehan, 2014). Prav tako pogosto ne prepoznajo sporoči
la oglasa, kaj šele, da bi o njem kritično razmišljali. Otrokom je tako treba
pomagati, da si to lastnost pridobijo. Kako to naredimo? S pogovorom ob
oglasih, z analizo oglasov, z razlago o tem, kako oglaševanje poteka. To je
naloga vseh, tako staršev kot tudi ostalih odraslih (Ašič, 2013).
180
