Page 176 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 176
šolsko polje, letnik xxix, številka 3–4

ko znajo želje artikulirati, jim dajo možnost izbire produktov. Nato jim
dajo denar, da ga lahko porabijo in se naučijo osnov zapravljanja denarja
(McNeal, 1992; povz. po McNeal, 2000). Na tej učni poti pa starši otroke
tudi oskrbujejo z materiali za igranje, s katerimi lahko simulirajo od­rasle
dejavnosti, kot je npr. nakupovanje (Bandura, 1962; povz. po McNeal,
2000). Vsa ta potrošniška indoktrinacija se ne zdi namerno, formalizira­
no dejanje staršev, ampak bolj rutinski del pomoči otrokom do normalne
rasti in razvoja (Ward, Wackman in Wartella, 1977; McNeal, 1987; povz.
po McNeal, 2000). V pričujočem delu se bomo tako ukvarjali s potrošni­
ško socializacijo otrok. Znano je, da oglaševalci veliko denarja porabijo za
to, da oglase prilagodijo otrokom in na ta način vplivajo na njihovo razmi­
šljanje, predvsem pa na to, katere izdelke bodo v trgovini prepoznali, si jih
zaželi in s tem vplivali na nakup.

Namen

Namen pričujočega članka je osvetliti problem potrošništva, predvsem
pretiranega potrošništva otrok in njihovih staršev. Problem izhaja iz kapi­
talističnega ustroja družbe, ki otroke uči zadovoljevati potrebe predvsem
z materialnimi stvarmi, ki pa jih za svoj razvoj v bistvu ne potrebujejo. V
tem kontekstu predstavljamo tudi problem oglaševanja, katerega tarče so
predvsem otroci, ki še nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi razumeli po­
men in vpliv oglasov.

Metodologija

Članek je teoretična razprava o značilnostih odraščanja v potrošniški
družbi in potrošniški socializaciji otrok. Temelji na deskriptivni meto­
di pedagoške raziskave, in sicer na opisih, analizi in sintezi. Pri tem smo
želeli:

– ugotoviti vlogo staršev v procesu potrošniške socializacije,
– raziskati značilnosti oglaševanja in njegov vpliv na otroke.

Vloga in pomen staršev v procesu potrošniške socializacije

V obdobju primarne socializacije ima družina najpomembnejšo vlogo, saj
je otrok nebogljen in odvisen od odraslih. Otrok si družine ne more izbra­
ti, saj se vanjo rodi, zato mora sprejeti norme, vrednote in zaželene vzorce
obnašanja. Te vrednote otrok dojema kot nekaj samoumevnega. Ker ima
otrok s starši močno čustveno vez, se vpliv staršev najbolj trdno obdrži in
ustvari temelj za oblikovanje njegove osebnosti (Počkar, Andolšek, Popit
in Barle Lakota, 2009). V družini otrok dobi temeljna znanja, lastnosti, iz­
kušnje in zadovolji svoje biološke in duhovne potrebe. Starši otroka med

174
   171   172   173   174   175   176   177   178   179   180   181