Page 181 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 181
m. hmelak in a. oprešnik ■ odraščanje v potrošniški družbi
trdijo, da oglasi vplivajo na otroke, kar se kaže v materialističnih vredno
tah in neracionalno impulzivnih odločitvah. Zagovorniki oglaševanja pa
menijo, da vplive oglaševanja oblikujejo starši in nato vrstniki, ki so v mla
dosti glavni vir potrošniških idej in vedenja (Furnham in Gunther, 1998).
Oglaševalec izvaja oglaševanje tako, da s sporočanjem informacij o
storitvi ali izdelku poskuša vplivati na potencialne in dejanske potrošnike
in jih vzpodbuditi k nakupu. Oglaševanje je tako prepričevalno komuni
ciranje in premišljena manipulacija z ljudmi. Vsako oglaševanje največkrat
sledi naslednjim pravilom: A – attention (pozornost), I – interest (zani
manje) , D – decision (odločitev) in A – action (aktivnost). Oglas najprej
poskuša pridobiti pozornost publike in si pridobiti zanimanje, nato pa jo
napeljuje k odločitvi za nakup. Oglaševanje tako deluje na človeka in nje
govo podzavest (Holc, 2005; povz. po Gojković, 2011).
Oglasi nas vabijo k nakupu ali obisku nečesa, kar nujno potrebuje
mo. Dajejo nam občutek, da nam samo ta izdelek ali dogodek manjka do
popolne sreče (Ašič, 2013), oz. povzročajo želje, ki jih je težko ignorirati,
a nemogoče zadovoljiti (Gibbs idr. 2001; povz. po Bartel Sheehan, 2014).
Cilj oglaševanja je povečati povpraševanje in prodajo določenega izdel
ka. Oglaševalci se poslužujejo mnogih tehnik, da bi pridobili pozornost
otrok, pri tem pa gre predvsem za razumevanje psihologije mlajših po
trošnikov (Acuff, 1997). Vsak najmanjši delček oglaševanja je načrtovan,
da pri ljudeh vzbudi pozornost. Barve, vzorci, osebe, gesla, gibi, prostor,
razporeditev itd. Otroci so posebna ciljna skupina oglaševalcev, saj lahko
vplivajo na starše in če so dovolj vztrajni, jim marsikaj uspe (Ašič, 2013).
Oglasi pritegnejo pozornost mlajših otrok predvsem zaradi privlačnih
pesmi, animacij, sloganov in živahnega dogajanja (Strasburger, Wilson in
Jordan, 2009).
Da bi uspešno dosegli otroke in nanje naredili vtis, D. S. Acuff (1997)
poudarja, da oglaševalci upoštevajo naslednje stvari:
– otroci so vizualna bitja,
– otroci radi zbirajo stvari,
– otroci imajo radi presenečanja.
Otroci so vizualna bitja
Predvsem otroci, ki so stari manj kot sedem let, opazijo na embalaži in
v oglasih najprej vizualne elemente (Acuff, 1997). Med najpomembnejše
stvari, ki jih bodo otroci zagotovo opazili, sodijo karakterni liki, ki so v
škatli, in barve, ki morajo biti čimbolj nenavadno skombinirane. Najbolj
pa otroci opazijo svetle in fluorescentne barve (Ebenkamp, 1996). Zato
ni presenetljivo, da je na veliko izdelkih in embalažah opaziti junake iz
179
trdijo, da oglasi vplivajo na otroke, kar se kaže v materialističnih vredno
tah in neracionalno impulzivnih odločitvah. Zagovorniki oglaševanja pa
menijo, da vplive oglaševanja oblikujejo starši in nato vrstniki, ki so v mla
dosti glavni vir potrošniških idej in vedenja (Furnham in Gunther, 1998).
Oglaševalec izvaja oglaševanje tako, da s sporočanjem informacij o
storitvi ali izdelku poskuša vplivati na potencialne in dejanske potrošnike
in jih vzpodbuditi k nakupu. Oglaševanje je tako prepričevalno komuni
ciranje in premišljena manipulacija z ljudmi. Vsako oglaševanje največkrat
sledi naslednjim pravilom: A – attention (pozornost), I – interest (zani
manje) , D – decision (odločitev) in A – action (aktivnost). Oglas najprej
poskuša pridobiti pozornost publike in si pridobiti zanimanje, nato pa jo
napeljuje k odločitvi za nakup. Oglaševanje tako deluje na človeka in nje
govo podzavest (Holc, 2005; povz. po Gojković, 2011).
Oglasi nas vabijo k nakupu ali obisku nečesa, kar nujno potrebuje
mo. Dajejo nam občutek, da nam samo ta izdelek ali dogodek manjka do
popolne sreče (Ašič, 2013), oz. povzročajo želje, ki jih je težko ignorirati,
a nemogoče zadovoljiti (Gibbs idr. 2001; povz. po Bartel Sheehan, 2014).
Cilj oglaševanja je povečati povpraševanje in prodajo določenega izdel
ka. Oglaševalci se poslužujejo mnogih tehnik, da bi pridobili pozornost
otrok, pri tem pa gre predvsem za razumevanje psihologije mlajših po
trošnikov (Acuff, 1997). Vsak najmanjši delček oglaševanja je načrtovan,
da pri ljudeh vzbudi pozornost. Barve, vzorci, osebe, gesla, gibi, prostor,
razporeditev itd. Otroci so posebna ciljna skupina oglaševalcev, saj lahko
vplivajo na starše in če so dovolj vztrajni, jim marsikaj uspe (Ašič, 2013).
Oglasi pritegnejo pozornost mlajših otrok predvsem zaradi privlačnih
pesmi, animacij, sloganov in živahnega dogajanja (Strasburger, Wilson in
Jordan, 2009).
Da bi uspešno dosegli otroke in nanje naredili vtis, D. S. Acuff (1997)
poudarja, da oglaševalci upoštevajo naslednje stvari:
– otroci so vizualna bitja,
– otroci radi zbirajo stvari,
– otroci imajo radi presenečanja.
Otroci so vizualna bitja
Predvsem otroci, ki so stari manj kot sedem let, opazijo na embalaži in
v oglasih najprej vizualne elemente (Acuff, 1997). Med najpomembnejše
stvari, ki jih bodo otroci zagotovo opazili, sodijo karakterni liki, ki so v
škatli, in barve, ki morajo biti čimbolj nenavadno skombinirane. Najbolj
pa otroci opazijo svetle in fluorescentne barve (Ebenkamp, 1996). Zato
ni presenetljivo, da je na veliko izdelkih in embalažah opaziti junake iz
179
