Page 175 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 175
Odraščanje v potrošniški družbi
– potrošniška socializacija in vpliv oglaševanja
na otroke
Maja Hmelak in Andreja Oprešnik
Potrošniška družba temelji na obljubi o izpolnjevanju želja ljudi.
Obljuba zadovoljitve ostaja privlačna le do te mere, dokler obstajajo
želje nepotešene oz. dokler klient ni zadovoljen v popolnosti. Bistvo
pa je ravno v tem, da nikoli ne pridemo do končne zadovoljitve (Bauman,
2013). Ideologija izbire je državljane, delavce in starše spremenila v potroš
nike. V današnji dobi potrošništvo ni samoizpolnjevanje potreb, ampak so
tudi družbeni odnosi, podobe, percepcije in identitete (Gabriel in Lang,
2008). S. Žižek (2010) pravi, da blaga ne kupujemo zaradi koristnosti ali
kot statusni simbol, kupujemo ga, da dobimo izkustvo, ki ga to blago daje.
Potrošnja je samotno početje, kupovanje pa univerzalna odvisnost,
ki daje potrošniku občutek svobode in individualnosti, s tem pa indivi
dualne identitete, ki jo je možno doseči le s potrošnjo (Bauman, 2013).
Potrošniška kultura je z iskanjem novih potrošniških objektov zmanjša
la predvsem čas želje, saj potrošnike kar naprej bombardirajo z novimi iz
delki in storitvami, tako, da se ljudje izdelkov in storitev hitro naveličajo
in takoj začnejo iskati nove. Pri tem pa ima veliko moč potrošniška propa
ganda, ki temelji na hitrosti, potrati in preobilju, ob enem pa tudi na hit
rem pozabljanju (Galič, 2012).
Postati potrošnik je temeljnega pomena v naši družbi, saj je veliko
naših potreb zadovoljenih ravno zaradi trga (Riesman, Glazer in Denny,
1953; povz. po McNeal, 2000). Uspeti v potrošniški vlogi je ključnega po
mena za posameznikovo osnovno dobro počutje. Starši to vedo, zato v
naši družbi pogosto spodbujajo svoje otroke k sodelovanju v vlogi potroš
nika. Takoj, kot je mogoče, jih jemljejo s seboj po nakupih in jim s tem do
voljujejo, da tam opazujejo aktivnosti in dajejo predloge za nakup. Takoj,
173
– potrošniška socializacija in vpliv oglaševanja
na otroke
Maja Hmelak in Andreja Oprešnik
Potrošniška družba temelji na obljubi o izpolnjevanju želja ljudi.
Obljuba zadovoljitve ostaja privlačna le do te mere, dokler obstajajo
želje nepotešene oz. dokler klient ni zadovoljen v popolnosti. Bistvo
pa je ravno v tem, da nikoli ne pridemo do končne zadovoljitve (Bauman,
2013). Ideologija izbire je državljane, delavce in starše spremenila v potroš
nike. V današnji dobi potrošništvo ni samoizpolnjevanje potreb, ampak so
tudi družbeni odnosi, podobe, percepcije in identitete (Gabriel in Lang,
2008). S. Žižek (2010) pravi, da blaga ne kupujemo zaradi koristnosti ali
kot statusni simbol, kupujemo ga, da dobimo izkustvo, ki ga to blago daje.
Potrošnja je samotno početje, kupovanje pa univerzalna odvisnost,
ki daje potrošniku občutek svobode in individualnosti, s tem pa indivi
dualne identitete, ki jo je možno doseči le s potrošnjo (Bauman, 2013).
Potrošniška kultura je z iskanjem novih potrošniških objektov zmanjša
la predvsem čas želje, saj potrošnike kar naprej bombardirajo z novimi iz
delki in storitvami, tako, da se ljudje izdelkov in storitev hitro naveličajo
in takoj začnejo iskati nove. Pri tem pa ima veliko moč potrošniška propa
ganda, ki temelji na hitrosti, potrati in preobilju, ob enem pa tudi na hit
rem pozabljanju (Galič, 2012).
Postati potrošnik je temeljnega pomena v naši družbi, saj je veliko
naših potreb zadovoljenih ravno zaradi trga (Riesman, Glazer in Denny,
1953; povz. po McNeal, 2000). Uspeti v potrošniški vlogi je ključnega po
mena za posameznikovo osnovno dobro počutje. Starši to vedo, zato v
naši družbi pogosto spodbujajo svoje otroke k sodelovanju v vlogi potroš
nika. Takoj, kot je mogoče, jih jemljejo s seboj po nakupih in jim s tem do
voljujejo, da tam opazujejo aktivnosti in dajejo predloge za nakup. Takoj,
173
