Page 79 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 79
štraus ■ povezanost pogostosti in namenov rabe računalnika ...
nosti. Zanimajo nas razlike v teh interakcijah pri učenkah in pri učencih.
Raziskovalna vprašanja, ki jih bomo obravnavali v članku, so:
1. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede pogostosti
rabe računalnika za različne namene doma in v šoli?
2. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede dosežkov, za
znane samoučinkovitosti za osnovne naloge in za zahtevnejše nalo
ge na področju RI pismenosti ter zanimanja in veselja do dela z raču
nalnikom?
3. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede tega, kako se
pogostost rabe računalnikov za različne namene povezuje z dosežki,
zaznano samoučinkovitostjo za osnovne in za zahtevnejše naloge ter
z zanimanjem in veseljem do dela z računalnikom?
ICILS ni prva mednarodna raziskava o dosežkih v računalniški pis
menosti v izobraževanju. V raziskavi Računalniki v izobraževanju (Com
puters in Education – COMPED; Pelgrum, Janssen Reinen in Plomp,
1993), ki je bila leta 1992 za raven srednješolcev izvedena v sedmih državah,
vključno s Slovenijo, so učenke in učenci reševali preizkus njihove funkci
onalnosti pri uporabi računalnikov2 in v vseh sodelujočih državah, razen
v ZDA in Bolgariji, so učenke dosegle nižje rezultate od učencev, razlika v
Sloveniji pa je bila med večjimi (ibid.). Vendar avtorji (ibid.) poudarjajo, da
je že iz same raziskave razvidno, da razlike med spoloma v dosežkih niso
»naravni« pojav, ki se ga ne bi dalo spremeniti. Iz spremljajočih podatkov
v raziskavi avtorji (ibid.) pojasnjujejo, da je v ozadju razlik v dosežkih tre
ba upoštevati, da je dnevna praksa uporabe računalnikov v šolah tako pri
učencih kot pri strokovnih delavcih pretežno moška domena; v raziskavi
so učenke vedele o računalnikih manj kot učenci, manj so uživale v njihovi
uporabi in predvidevale več problemov s programsko opremo. V raziska
vi je tudi precej več učencev kot učenk navajalo, da bi želeli imeti na voljo
več računalnikov oziroma da je pomanjkanje razpoložljivih računalnikov
eden od večjih problemov pri uporabi računalnikov v šoli (ibid.).
Tudi vrsta kasnejših raziskav se je ukvarjala s primerjavami med spo
loma glede dosežkov in spremljajočih dejavnikov na področju IKT in v
njih se bolj ali manj konsistentno kaže, da se učenke manj kot učenci zani
majo za računalnike, manj pozitivno vrednotijo računalništvo in izražajo
višje ravni zaskrbljenosti na tem področju ter nižje ravni zaupanja v lastne
računalniške spretnosti (npr. OECD, 2005, 2010; Vekiri, 2008; Volman,
van Eck, Heemskerk in Kuiper, 2005). Vekiri in Chronaki (2008) nava
jata, da je razlika med spoloma v zaznani samoučinkovitosti ugotovlje
na od osnovnošolskega (Meelissen in Drent, 2008, v Vekiri in Chrona
2 Ang. functional information technology test.
77
nosti. Zanimajo nas razlike v teh interakcijah pri učenkah in pri učencih.
Raziskovalna vprašanja, ki jih bomo obravnavali v članku, so:
1. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede pogostosti
rabe računalnika za različne namene doma in v šoli?
2. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede dosežkov, za
znane samoučinkovitosti za osnovne naloge in za zahtevnejše nalo
ge na področju RI pismenosti ter zanimanja in veselja do dela z raču
nalnikom?
3. Ali so med učenkami in učenci v Sloveniji razlike glede tega, kako se
pogostost rabe računalnikov za različne namene povezuje z dosežki,
zaznano samoučinkovitostjo za osnovne in za zahtevnejše naloge ter
z zanimanjem in veseljem do dela z računalnikom?
ICILS ni prva mednarodna raziskava o dosežkih v računalniški pis
menosti v izobraževanju. V raziskavi Računalniki v izobraževanju (Com
puters in Education – COMPED; Pelgrum, Janssen Reinen in Plomp,
1993), ki je bila leta 1992 za raven srednješolcev izvedena v sedmih državah,
vključno s Slovenijo, so učenke in učenci reševali preizkus njihove funkci
onalnosti pri uporabi računalnikov2 in v vseh sodelujočih državah, razen
v ZDA in Bolgariji, so učenke dosegle nižje rezultate od učencev, razlika v
Sloveniji pa je bila med večjimi (ibid.). Vendar avtorji (ibid.) poudarjajo, da
je že iz same raziskave razvidno, da razlike med spoloma v dosežkih niso
»naravni« pojav, ki se ga ne bi dalo spremeniti. Iz spremljajočih podatkov
v raziskavi avtorji (ibid.) pojasnjujejo, da je v ozadju razlik v dosežkih tre
ba upoštevati, da je dnevna praksa uporabe računalnikov v šolah tako pri
učencih kot pri strokovnih delavcih pretežno moška domena; v raziskavi
so učenke vedele o računalnikih manj kot učenci, manj so uživale v njihovi
uporabi in predvidevale več problemov s programsko opremo. V raziska
vi je tudi precej več učencev kot učenk navajalo, da bi želeli imeti na voljo
več računalnikov oziroma da je pomanjkanje razpoložljivih računalnikov
eden od večjih problemov pri uporabi računalnikov v šoli (ibid.).
Tudi vrsta kasnejših raziskav se je ukvarjala s primerjavami med spo
loma glede dosežkov in spremljajočih dejavnikov na področju IKT in v
njih se bolj ali manj konsistentno kaže, da se učenke manj kot učenci zani
majo za računalnike, manj pozitivno vrednotijo računalništvo in izražajo
višje ravni zaskrbljenosti na tem področju ter nižje ravni zaupanja v lastne
računalniške spretnosti (npr. OECD, 2005, 2010; Vekiri, 2008; Volman,
van Eck, Heemskerk in Kuiper, 2005). Vekiri in Chronaki (2008) nava
jata, da je razlika med spoloma v zaznani samoučinkovitosti ugotovlje
na od osnovnošolskega (Meelissen in Drent, 2008, v Vekiri in Chrona
2 Ang. functional information technology test.
77
