Page 75 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 75
vezanost pogostosti in namenov rabe računalnika
z računalniško in informacijsko pismenostjo
v raziskavi ICILS 2013
Mojca Štraus
Gotovo ni dvoma, da so računalniki spremenili svet. Informacijsko
-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je danes opi
sana kot glavni in čezsektorski pogon rasti ter produktivnosti
(OECD, 2012; Foreword from Viviane Reding v Gras-Velazquez, Joyce in
Debry, 2009; European Union, 2012), kot živahen in rastoč sektor za za
poslovanje (OECD, 2012; Tandon, 2012), ki omogoča nove načine dela in
povečuje sodelovanje (Huang in Trauth, 2006, v Trauth, 2008), omogo
ča ustvarjanje novih stališč ter poklicev (Scott Dixon, 2004), v katerem
pa se tudi za prihodnost še vedno pričakuje pomanjkanje izkušenih stro
kovnjakov (European Union, 2012). Pri pomanjkanju strokovnjakov je
dodatna skrb nizka zastopanost žensk v IKT delovni sili (Keogh, Adam,
Griffiths, Moore, Richardson in Tattersall, 2006), ki je svetovni fenomen
(Galpin, 2008). V državah Evropske unije je bilo leta 2014 med zaposleni
mi na podr očju IKT največ žensk v Bolgariji – 30 % –, v Sloveniji pa je ta
odstotek 28 % (Eurostat, 2016).
Zanimivo je, da je zastopanost žensk na področju IKT pravzaprav še
nižja pri sami izbiri študija. Unesco (2010) poroča, da ob tem, ko je med
diplomanti in diplomantkami v terciarnem izobraževanju v Severni Ame
riki in Evropi na splošno večina žensk (55 %), na področju IKT diplomi
ra precej več študentov kot študentk. Med svetovnimi regijami je odstotek
diplomantk na področju IKT najnižji v Severni Ameriki in Evropi (21 %)
(ibid.). Podatki o vpisu na slovenske univerze in fakultete v študijske pro
grame na področju informatike za šolsko leto 2015/2016 kažejo, da je med
vpisanimi v splošnem pod 15 % študentk (Arhiv visokošolske prijavno-in
formacijske službe, 2016).
73
z računalniško in informacijsko pismenostjo
v raziskavi ICILS 2013
Mojca Štraus
Gotovo ni dvoma, da so računalniki spremenili svet. Informacijsko
-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je danes opi
sana kot glavni in čezsektorski pogon rasti ter produktivnosti
(OECD, 2012; Foreword from Viviane Reding v Gras-Velazquez, Joyce in
Debry, 2009; European Union, 2012), kot živahen in rastoč sektor za za
poslovanje (OECD, 2012; Tandon, 2012), ki omogoča nove načine dela in
povečuje sodelovanje (Huang in Trauth, 2006, v Trauth, 2008), omogo
ča ustvarjanje novih stališč ter poklicev (Scott Dixon, 2004), v katerem
pa se tudi za prihodnost še vedno pričakuje pomanjkanje izkušenih stro
kovnjakov (European Union, 2012). Pri pomanjkanju strokovnjakov je
dodatna skrb nizka zastopanost žensk v IKT delovni sili (Keogh, Adam,
Griffiths, Moore, Richardson in Tattersall, 2006), ki je svetovni fenomen
(Galpin, 2008). V državah Evropske unije je bilo leta 2014 med zaposleni
mi na podr očju IKT največ žensk v Bolgariji – 30 % –, v Sloveniji pa je ta
odstotek 28 % (Eurostat, 2016).
Zanimivo je, da je zastopanost žensk na področju IKT pravzaprav še
nižja pri sami izbiri študija. Unesco (2010) poroča, da ob tem, ko je med
diplomanti in diplomantkami v terciarnem izobraževanju v Severni Ame
riki in Evropi na splošno večina žensk (55 %), na področju IKT diplomi
ra precej več študentov kot študentk. Med svetovnimi regijami je odstotek
diplomantk na področju IKT najnižji v Severni Ameriki in Evropi (21 %)
(ibid.). Podatki o vpisu na slovenske univerze in fakultete v študijske pro
grame na področju informatike za šolsko leto 2015/2016 kažejo, da je med
vpisanimi v splošnem pod 15 % študentk (Arhiv visokošolske prijavno-in
formacijske službe, 2016).
73
