Page 78 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 78
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
majhne razlike med učenkami in učenci v pogostosti rabe računalnikov,
če sploh (Fraillon et al., 2014). Tako na primer učenke celo nekoliko več
kot učenci uporabljajo računalnike za komunikacijo (ibid.). Raziskave so
nadalje ugotavljale večinoma pozitivno povezanost pogostosti rabe raču
nalnika z zaznano samoučinkovitostjo na področju IKT in z dosežki na
različnih področjih (npr. Fuchs in Woesmann, 2004; Guzeller in Akin,
2014; OECD, 2010; Tomte in Hatlevik, 2011; Vekiri in Chronaki, 2008).
Glede zaznane samoučinkovitosti na področju IKT je tudi ugotovljeno,
da se njena povezanost s pogostostjo rabe računalnika razlikuje po name
nih rabe računalnikov in tudi med spoloma (Vekiri in Chronaki, 2008;
Tomte in Hatlevik, 2011). Glede povezanosti z dosežki pa avtorji poudar
jajo, da je, če sploh, učinek odvisen od specifičnih namenov rabe, včasih
pa se povezanost niti ne pokaže (Wittwer in Senkbeil, 2008, v Guezeller
in Akin, 2014) ali je celo negativna (Papanastasiou, 2002; Papanastasiou
in Ferdig, 2003, oboje v Guezeller in Akin, 2014). Določeni nameni rabe,
kot je na primer igranje iger, lahko odvračajo od učenja in ostalega doma
čega dela za šolo, ob tem pa so raziskave pokazale, da so računalniki doma
najpogosteje v rabi kot igrača (Wirth in Klieme, 2003, v Fuchs in Woes
smann, 2004; Vekiri in Choronaki, 2008).
Predstavili smo kontekst interakcije pogostosti rabe računalnika z
zaznano samoučinkovitostjo, zanimanjem in veseljem do dela z računal
nikom ter dosežki na področju RI pismenosti. Iz dosedanjih raziskav to
rej vemo, da se ti koncepti medsebojno (bolj ali manj pomembno) pove
zujejo in da so pri teh povezavah lahko med spoloma razlike. V članku
se bomo posvetili nadaljnjim analizam teh interakcij in s pomočjo najno
vejših podatkov iz raziskave ICILS 2013 ugotavljali, kako delujejo v Slo
veniji in kakšne so razlike med spoloma v njih. Pri tem na te interakci
je gledamo z vidika, da je pogostost rabe računalnika za različne namene
vedenjsko procesna spremenljivka, katere rezultati so latentne kognitiv
ne in nekognitivne lastnosti, ki se manifestirajo preko dosežkov, zazna
ne samoučinkovitosti ter izraženega zanimanja in veselja do dela z raču
nalnikom. S tem seveda ne trdimo, da je to edini vidik teh interakcij, saj je
znano, da tudi zaznana samoučinkovitost vpliva na vključevanje v aktiv
nosti na določenem področju (npr. Bandura in dr., 2001). V interesu ber
ljivosti bomo v nadaljevanju članka vseeno uporabljali poimenovanje, da
so latentne lastnosti (dosežki, zaznana samoučinkovitost ter zanimanje in
veselje do dela z računalnikom) rezultati vedenjsko procesnih spremen
ljivk različnih namenov in pogostosti rabe računalnika. Zanima nas torej,
kako (pogosta) raba računalnika za različne namene deluje kot napoved
nik za dosežke in nekatere nekognitivne rezultate na področju RI pisme
76
majhne razlike med učenkami in učenci v pogostosti rabe računalnikov,
če sploh (Fraillon et al., 2014). Tako na primer učenke celo nekoliko več
kot učenci uporabljajo računalnike za komunikacijo (ibid.). Raziskave so
nadalje ugotavljale večinoma pozitivno povezanost pogostosti rabe raču
nalnika z zaznano samoučinkovitostjo na področju IKT in z dosežki na
različnih področjih (npr. Fuchs in Woesmann, 2004; Guzeller in Akin,
2014; OECD, 2010; Tomte in Hatlevik, 2011; Vekiri in Chronaki, 2008).
Glede zaznane samoučinkovitosti na področju IKT je tudi ugotovljeno,
da se njena povezanost s pogostostjo rabe računalnika razlikuje po name
nih rabe računalnikov in tudi med spoloma (Vekiri in Chronaki, 2008;
Tomte in Hatlevik, 2011). Glede povezanosti z dosežki pa avtorji poudar
jajo, da je, če sploh, učinek odvisen od specifičnih namenov rabe, včasih
pa se povezanost niti ne pokaže (Wittwer in Senkbeil, 2008, v Guezeller
in Akin, 2014) ali je celo negativna (Papanastasiou, 2002; Papanastasiou
in Ferdig, 2003, oboje v Guezeller in Akin, 2014). Določeni nameni rabe,
kot je na primer igranje iger, lahko odvračajo od učenja in ostalega doma
čega dela za šolo, ob tem pa so raziskave pokazale, da so računalniki doma
najpogosteje v rabi kot igrača (Wirth in Klieme, 2003, v Fuchs in Woes
smann, 2004; Vekiri in Choronaki, 2008).
Predstavili smo kontekst interakcije pogostosti rabe računalnika z
zaznano samoučinkovitostjo, zanimanjem in veseljem do dela z računal
nikom ter dosežki na področju RI pismenosti. Iz dosedanjih raziskav to
rej vemo, da se ti koncepti medsebojno (bolj ali manj pomembno) pove
zujejo in da so pri teh povezavah lahko med spoloma razlike. V članku
se bomo posvetili nadaljnjim analizam teh interakcij in s pomočjo najno
vejših podatkov iz raziskave ICILS 2013 ugotavljali, kako delujejo v Slo
veniji in kakšne so razlike med spoloma v njih. Pri tem na te interakci
je gledamo z vidika, da je pogostost rabe računalnika za različne namene
vedenjsko procesna spremenljivka, katere rezultati so latentne kognitiv
ne in nekognitivne lastnosti, ki se manifestirajo preko dosežkov, zazna
ne samoučinkovitosti ter izraženega zanimanja in veselja do dela z raču
nalnikom. S tem seveda ne trdimo, da je to edini vidik teh interakcij, saj je
znano, da tudi zaznana samoučinkovitost vpliva na vključevanje v aktiv
nosti na določenem področju (npr. Bandura in dr., 2001). V interesu ber
ljivosti bomo v nadaljevanju članka vseeno uporabljali poimenovanje, da
so latentne lastnosti (dosežki, zaznana samoučinkovitost ter zanimanje in
veselje do dela z računalnikom) rezultati vedenjsko procesnih spremen
ljivk različnih namenov in pogostosti rabe računalnika. Zanima nas torej,
kako (pogosta) raba računalnika za različne namene deluje kot napoved
nik za dosežke in nekatere nekognitivne rezultate na področju RI pisme
76
