Page 76 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 76
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Raziskave ugotavljajo, da so v ozadju manjšega zanimanja žensk
za zaposlovanje na področju IKT (tudi) kulturni dejavniki in stereo
tipi (Trauth,2008; Valenduc, Vendramin, Guffens, Ponzellini, Leba
no, D‘Ouville et al., 2004; Vekiri in Chronaki, 2008), ki nastajajo že v
času začetnega izobraževanja ali še prej (npr. Funk in Buchman, 1996;
Newman, Cooper in Ruble, 1995; oboje v Vekiri, 2008; Sainz in Eccles,
2012). Ob prepoznavi, da so za posameznikovo uspešno delovanje v današ
nji informacijski dobi nujno potrebni poznavanje, dostopnost in uporaba
IKT, so mnoge države z velikimi finančnimi vložki šole opremile z IKT
in pripravile načrte ter programe za učenje o in uporabo te tehnologije pri
poučevanju in učenju (npr. OECD, 2010; Portal SIO, 2016). Danes ni več
dvoma, da učenci in učenke uporabljajo računalnike (npr. OECD, 2006,
2010, 2012, 2015). Razlike med njimi torej niso več glede tega, ali uporab
ljajo računalnike ali ne, temveč glede tega, kako pogosto in za katere na
mene jih uporabljajo (OECD, 2010, 2015). Kljub razmahu uporabe IKT v
izobraževanju pa še vedno ni veliko znanega o učinkih le-tega na kognitiv
ne in nekognitivne rezultate vzgoje ter izobraževanja (OECD, 2012). Ko
gnitivni rezultati so dosežene ravni znanja in spretnosti, kot nekognitivne
pa razumemo druge rezultate, ki jih je tudi pomembno dosegati v vzgoj
no-izobraževalnem procesu; gre za učne navade, motivacijo, odnos, mo
ralne in etične principe in vse do razvoja celostne osebnosti (npr. Gogala,
1966; Rychen, 2004; Strmčnik, 2001).
Nedavna Mednarodna raziskava o računalniški in informacijski pis
menosti ICILS (v nadaljevanju RI pismenost), ki je bila leta 2013 izvedena
v 14 državah,1 vključno s Slovenijo, pomembno zapolnjuje vrzel v podatkih
o dosežkih na področju RI pismenosti mladih v obveznem izobraževan
ju. Mednarodno poročilo o rezultatih raziskave ICILS (Fraillon, Ainley,
Schulz, Friedman in Gebhardt, 2014) navaja, da RI pismenost v raziskavi
zajema poznavanje in razumevanje o uporabi računalnikov, dostopanje do
informacij in njihovo vrednotenje, upravljanje z informacijami, spremin
janje in ustvarjanje informacij, izmenjavo informacij ter njihovo varno in
zaščiteno rabo. Avtorji (ibid.) za Slovenijo ugotavljajo nadpovprečne do
sežke osmošolk in osmošolcev v primerjavi z mednarodnim povprečjem
sodelujočih držav; slovenski učenci in učenke so na mednarodnem pre
izkusu RI pismenosti dosegli 511 točk v primerjavi z mednarodnim pov
prečjem 500 točk. Vendar ta rezultat sam po sebi ne pove veliko. Iz po
1 V raziskavah IEA praviloma sodelujejo posamezni izobraževalni sistemi in ne celotne
države. V interesu berljivosti v članku poenostavljeno navajamo, da gre za sodelovanje
držav. Za raziskavo ICILS je navedeno število sodelujočih držav oz. izobraževalnih siste-
mov, za katere so bile izvedene vse aktivnosti pridobivanja podatkov in so predstavljene v
mednarodnem poročilu.
74
Raziskave ugotavljajo, da so v ozadju manjšega zanimanja žensk
za zaposlovanje na področju IKT (tudi) kulturni dejavniki in stereo
tipi (Trauth,2008; Valenduc, Vendramin, Guffens, Ponzellini, Leba
no, D‘Ouville et al., 2004; Vekiri in Chronaki, 2008), ki nastajajo že v
času začetnega izobraževanja ali še prej (npr. Funk in Buchman, 1996;
Newman, Cooper in Ruble, 1995; oboje v Vekiri, 2008; Sainz in Eccles,
2012). Ob prepoznavi, da so za posameznikovo uspešno delovanje v današ
nji informacijski dobi nujno potrebni poznavanje, dostopnost in uporaba
IKT, so mnoge države z velikimi finančnimi vložki šole opremile z IKT
in pripravile načrte ter programe za učenje o in uporabo te tehnologije pri
poučevanju in učenju (npr. OECD, 2010; Portal SIO, 2016). Danes ni več
dvoma, da učenci in učenke uporabljajo računalnike (npr. OECD, 2006,
2010, 2012, 2015). Razlike med njimi torej niso več glede tega, ali uporab
ljajo računalnike ali ne, temveč glede tega, kako pogosto in za katere na
mene jih uporabljajo (OECD, 2010, 2015). Kljub razmahu uporabe IKT v
izobraževanju pa še vedno ni veliko znanega o učinkih le-tega na kognitiv
ne in nekognitivne rezultate vzgoje ter izobraževanja (OECD, 2012). Ko
gnitivni rezultati so dosežene ravni znanja in spretnosti, kot nekognitivne
pa razumemo druge rezultate, ki jih je tudi pomembno dosegati v vzgoj
no-izobraževalnem procesu; gre za učne navade, motivacijo, odnos, mo
ralne in etične principe in vse do razvoja celostne osebnosti (npr. Gogala,
1966; Rychen, 2004; Strmčnik, 2001).
Nedavna Mednarodna raziskava o računalniški in informacijski pis
menosti ICILS (v nadaljevanju RI pismenost), ki je bila leta 2013 izvedena
v 14 državah,1 vključno s Slovenijo, pomembno zapolnjuje vrzel v podatkih
o dosežkih na področju RI pismenosti mladih v obveznem izobraževan
ju. Mednarodno poročilo o rezultatih raziskave ICILS (Fraillon, Ainley,
Schulz, Friedman in Gebhardt, 2014) navaja, da RI pismenost v raziskavi
zajema poznavanje in razumevanje o uporabi računalnikov, dostopanje do
informacij in njihovo vrednotenje, upravljanje z informacijami, spremin
janje in ustvarjanje informacij, izmenjavo informacij ter njihovo varno in
zaščiteno rabo. Avtorji (ibid.) za Slovenijo ugotavljajo nadpovprečne do
sežke osmošolk in osmošolcev v primerjavi z mednarodnim povprečjem
sodelujočih držav; slovenski učenci in učenke so na mednarodnem pre
izkusu RI pismenosti dosegli 511 točk v primerjavi z mednarodnim pov
prečjem 500 točk. Vendar ta rezultat sam po sebi ne pove veliko. Iz po
1 V raziskavah IEA praviloma sodelujejo posamezni izobraževalni sistemi in ne celotne
države. V interesu berljivosti v članku poenostavljeno navajamo, da gre za sodelovanje
držav. Za raziskavo ICILS je navedeno število sodelujočih držav oz. izobraževalnih siste-
mov, za katere so bile izvedene vse aktivnosti pridobivanja podatkov in so predstavljene v
mednarodnem poročilu.
74
