Page 71 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 71
rutar leban, m. štraus ■ razlike v pismenosti ...
dobrih tehničnih pogojev za pouk z IKT po šolah. Zanimivo bi bilo raz
iskati vprašanje, če in koliko so morda ti ukrepi pripomogli k zmanjšanju
učinka SES na dosežke učencev v RI pismenosti. Čeprav je za že izvedene
ukrepe tovrstna evalvacija skoraj neizvedljiva, pa lahko ugotovitve priču
joče analize spodbudijo razmislek o tem, da se ob zasnovi nadaljnjih pro
jektov vključi tudi (kvantitativno in kvalitativno) raziskovanje tovrstnih
vprašanj.
Sklep
Z analizo podatkov o dosežkih na področju RI pismenosti iz raziskave
ICILS 2013 po dvanajstih statističnih regijah v Sloveniji smo ugotovili, da
so med nekaterimi regijami sicer statistično pomembne razlike, da pa med
večino regij nismo zaznali razlik. Analiza povezanosti med SES v posa
mezni regiji ter dosežki učencev v regiji je pokazala, da se razvrstitev re
gij po povprečnih dosežkih bistveno ne spremeni, če vse regije »izenači
mo« glede na SES.
Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da so razlike med slo
venskimi regijami v RI pismenosti učencev 8. razreda razmeroma majhne.
SES nima tako izrazitega učinka14 na dosežke učencev v RI pismenosti,
kot bi to morda pričakovali glede na dosedanje raziskave. Zlasti je v okvi
ru raziskave ICILS 2013 to razvidno v Osrednjeslovenski regiji, ki ima naj
višji SES med slovenskimi regijami, povprečni dosežek učencev te regije pa
je primerjalno nizek.
Dobljeni rezultati odpirajo vprašanje, ali jih lahko morda vsaj delno
pripišemo številnim ukrepom, ki so bili v okviru različnih projektov na
področju spodbujanja RI pismenosti ter razvijanja IKT kompetence v slo
venskem prostoru izpeljani v zadnjih desetletjih.
Literatura
Alexander, K. L., Entwisle, D. R., in Olson, L. S. (2007) Lasting con
sequences of the summer learning gap. American Sociological Revi-
ew 72, str. 167–180.
Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja (2014) Na
cionalno preverjanje znanja. Letno poročilo o izvedbi v šolskem
letu 2013/2014. Ljubljana: Državni izpitni center http://www.ric.
si/mma/Letno%20porocilo%20NPZ%202014%20dokoncno%20
2/2014121113504097/
Duru-Bellat, M. (2004) Social Inequality at School and Educational Poli-
cies. Paris: UNESCO International Institute for Educational Plan
ning.
14 Pri tem z izrazom ‚učinek‘ ne predpostavljamo, da gre za vzročnost.
69
dobrih tehničnih pogojev za pouk z IKT po šolah. Zanimivo bi bilo raz
iskati vprašanje, če in koliko so morda ti ukrepi pripomogli k zmanjšanju
učinka SES na dosežke učencev v RI pismenosti. Čeprav je za že izvedene
ukrepe tovrstna evalvacija skoraj neizvedljiva, pa lahko ugotovitve priču
joče analize spodbudijo razmislek o tem, da se ob zasnovi nadaljnjih pro
jektov vključi tudi (kvantitativno in kvalitativno) raziskovanje tovrstnih
vprašanj.
Sklep
Z analizo podatkov o dosežkih na področju RI pismenosti iz raziskave
ICILS 2013 po dvanajstih statističnih regijah v Sloveniji smo ugotovili, da
so med nekaterimi regijami sicer statistično pomembne razlike, da pa med
večino regij nismo zaznali razlik. Analiza povezanosti med SES v posa
mezni regiji ter dosežki učencev v regiji je pokazala, da se razvrstitev re
gij po povprečnih dosežkih bistveno ne spremeni, če vse regije »izenači
mo« glede na SES.
Glede na dobljene rezultate lahko zaključimo, da so razlike med slo
venskimi regijami v RI pismenosti učencev 8. razreda razmeroma majhne.
SES nima tako izrazitega učinka14 na dosežke učencev v RI pismenosti,
kot bi to morda pričakovali glede na dosedanje raziskave. Zlasti je v okvi
ru raziskave ICILS 2013 to razvidno v Osrednjeslovenski regiji, ki ima naj
višji SES med slovenskimi regijami, povprečni dosežek učencev te regije pa
je primerjalno nizek.
Dobljeni rezultati odpirajo vprašanje, ali jih lahko morda vsaj delno
pripišemo številnim ukrepom, ki so bili v okviru različnih projektov na
področju spodbujanja RI pismenosti ter razvijanja IKT kompetence v slo
venskem prostoru izpeljani v zadnjih desetletjih.
Literatura
Alexander, K. L., Entwisle, D. R., in Olson, L. S. (2007) Lasting con
sequences of the summer learning gap. American Sociological Revi-
ew 72, str. 167–180.
Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja znanja (2014) Na
cionalno preverjanje znanja. Letno poročilo o izvedbi v šolskem
letu 2013/2014. Ljubljana: Državni izpitni center http://www.ric.
si/mma/Letno%20porocilo%20NPZ%202014%20dokoncno%20
2/2014121113504097/
Duru-Bellat, M. (2004) Social Inequality at School and Educational Poli-
cies. Paris: UNESCO International Institute for Educational Plan
ning.
14 Pri tem z izrazom ‚učinek‘ ne predpostavljamo, da gre za vzročnost.
69
