Page 70 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 70
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
posameznimi regijami bolj podobni po SES. Rezultati kažejo, da se pri
merjave povprečnih dosežkov v RI pismenosti med regijami ne bi bistve
no spremenile, če bi učence »izenačili« glede na SES. Model je v regijah
pojasnil 2–15 odstotkov variance v dosežkih učencev na področju RI pis
menosti.
Presenetljiva ugotovitev iz analize povezanosti dosežkov v RI pisme
nosti in SES se nanaša na dosežke v Osrednjeslovenski regiji. SES je v tej
regiji med najvišjimi v državi. Podoben rezultat je bil dobljen tudi z anali
zo SES iz podatkov raziskave PISA 2012 (Štraus, 2015) in na to kažejo tudi
podatki Statističnega urada o povprečnih plačah13 ter drugi tovrstni para
metri. Glede na v uvodu predstavljene dosedanje raziskovalne ugotovitve
o povezanosti med dosežki učencev ter socialno-ekonomskim statusom
njihovih družin bi v tej regiji pričakovali višji povprečni dosežek učencev
v RI pismenosti. Naša analiza pa je pokazala, da je bil že ob nadpovprečni
ravni SES povprečni dosežek v Osrednjeslovenski regiji rangiran v sredini
regijskih primerjav, ob upoštevanju SES pa je raven dosežkov, ki bi jih pri
čakovali za učence v tej regiji, če bi vsi imeli vrednost indeksa SES enako
slovenskemu povprečju, še nekoliko nižja.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je razpon povprečnih dosežkov v
RI pismenosti med regijami razmeroma majhen v primerjavi z razponom
povprečnih dosežkov v matematični pismenosti iz raziskave PISA 2012.
Kot smo že zapisali, je razpon med najvišjim in najnižjim povprečnim
dosežkom RI pismenosti med regijami manj kot tretjina skupnega stan
dardnega odklona dosežkov v populaciji, medtem kot je pri matematič
ni pismenosti v raziskavi PISA razpon med regijskimi povprečji približ
no polovica skupnega standardnega odklona dosežkov v populaciji. Tudi
to nakazuje, da razlike med povprečnimi dosežki regij na področju RI pis
menosti niso velike.
Glede na splošno znano povezanost dosežkov s socialno-ekonom
skim ozadjem se tako odpira vprašanje o ozadju nekoliko drugačnih ugo
tovitev v naši analizi. Še posebno bi bilo zanimivo raziskati vprašanje o
tistih morebitnih vzrokih, ki bi izhajali iz razlik v pristopih k poučevan
ju in učenju na področju RI pismenosti v slovenskih regijah. Razlago bi
morda lahko iskali tudi v tem, da je bilo v zadnjem obdobju na področju
spodbujanja RI pismenosti v slovenskih šolah narejenih veliko projektov
(npr.: E-šolska torba, E-šolstvo, EUfolio, E-kompetence učiteljev …). Ne
kateri izmed njih so se posebej osredotočili na šole v šibkejših socialno
-ekonomskih regijah in področjih (npr. projekt Inovativna pedagogika 1:1
v luči kompetenc 21. stoletja). Prav tako se je veliko vlagalo v vzpostavitev
13 SURS, podatkovni portal: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp.
68
posameznimi regijami bolj podobni po SES. Rezultati kažejo, da se pri
merjave povprečnih dosežkov v RI pismenosti med regijami ne bi bistve
no spremenile, če bi učence »izenačili« glede na SES. Model je v regijah
pojasnil 2–15 odstotkov variance v dosežkih učencev na področju RI pis
menosti.
Presenetljiva ugotovitev iz analize povezanosti dosežkov v RI pisme
nosti in SES se nanaša na dosežke v Osrednjeslovenski regiji. SES je v tej
regiji med najvišjimi v državi. Podoben rezultat je bil dobljen tudi z anali
zo SES iz podatkov raziskave PISA 2012 (Štraus, 2015) in na to kažejo tudi
podatki Statističnega urada o povprečnih plačah13 ter drugi tovrstni para
metri. Glede na v uvodu predstavljene dosedanje raziskovalne ugotovitve
o povezanosti med dosežki učencev ter socialno-ekonomskim statusom
njihovih družin bi v tej regiji pričakovali višji povprečni dosežek učencev
v RI pismenosti. Naša analiza pa je pokazala, da je bil že ob nadpovprečni
ravni SES povprečni dosežek v Osrednjeslovenski regiji rangiran v sredini
regijskih primerjav, ob upoštevanju SES pa je raven dosežkov, ki bi jih pri
čakovali za učence v tej regiji, če bi vsi imeli vrednost indeksa SES enako
slovenskemu povprečju, še nekoliko nižja.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da je razpon povprečnih dosežkov v
RI pismenosti med regijami razmeroma majhen v primerjavi z razponom
povprečnih dosežkov v matematični pismenosti iz raziskave PISA 2012.
Kot smo že zapisali, je razpon med najvišjim in najnižjim povprečnim
dosežkom RI pismenosti med regijami manj kot tretjina skupnega stan
dardnega odklona dosežkov v populaciji, medtem kot je pri matematič
ni pismenosti v raziskavi PISA razpon med regijskimi povprečji približ
no polovica skupnega standardnega odklona dosežkov v populaciji. Tudi
to nakazuje, da razlike med povprečnimi dosežki regij na področju RI pis
menosti niso velike.
Glede na splošno znano povezanost dosežkov s socialno-ekonom
skim ozadjem se tako odpira vprašanje o ozadju nekoliko drugačnih ugo
tovitev v naši analizi. Še posebno bi bilo zanimivo raziskati vprašanje o
tistih morebitnih vzrokih, ki bi izhajali iz razlik v pristopih k poučevan
ju in učenju na področju RI pismenosti v slovenskih regijah. Razlago bi
morda lahko iskali tudi v tem, da je bilo v zadnjem obdobju na področju
spodbujanja RI pismenosti v slovenskih šolah narejenih veliko projektov
(npr.: E-šolska torba, E-šolstvo, EUfolio, E-kompetence učiteljev …). Ne
kateri izmed njih so se posebej osredotočili na šole v šibkejših socialno
-ekonomskih regijah in področjih (npr. projekt Inovativna pedagogika 1:1
v luči kompetenc 21. stoletja). Prav tako se je veliko vlagalo v vzpostavitev
13 SURS, podatkovni portal: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp.
68
