Page 67 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 67
t. rutar leban, m. štraus ■ razlike v pismenosti ...
Iz rezultatov analize je razvidno, da se ob upoštevanju indeksa SES
razlike med regijami le nekoliko zmanjšajo.11 Najvišje rangirani pričakova
ni dosežek učencev, če bi imeli SES enak slovenskemu povprečju (oziroma
bi bila vrednost indeksa enaka 0), je v Goriški in Podravski regiji. V raz
vrstitvi po teh dosežkih bi Gorenjska in Osrednjeslovenska regija, ki ima
ta med vsemi regijami najvišji SES, obe imeli za 4 točke nižje pričakovano
povprečje. Pomurska in Spodnjeposavska regija pa bi ob upoštevanju SES
imeli za 4 točke višje pričakovano povprečje. Razumljivo se ob upoštevan
ju SES najmanj spremenijo dosežki tistih regij, ki imajo povprečni indeks
SES že prvotno blizu slovenskega povprečja (torej blizu vrednosti 0). V
novi razvrstitvi pa se nekoliko spremenijo primerjave med regijami. Za
radi upoštevanja SES so pričakovani povprečni dosežki v RI pismenosti
za določene regije bolj »približani« in razlike med njimi niso statistično
značilne, medtem ko so bile razlike med dejanskimi povprečnimi dosežki
značilne. Ta sprememba je nastala za Gorenjsko regijo, za katero pričako
vanih povprečnih dosežkov po upoštevanju SES ne moremo (statistično)
razločiti od pričakovanih povprečnih dosežkov ostalih regij, in za Gori
ško regijo, za katero pričakovani povprečni dosežki niso statistično zna
čilno višji od pričakovanih dosežkov Spodnjeposavske regije.
Analiza je pokazala, da razvrstitev regij po tako določenih pričako
vanih dosežkih ne bi bila bistveno drugačna od razvrstitve po prvotno
ugotovljenih povprečnih dosežkih. Največji (statistično sicer nepomem
ben) pozitiven premik od prvotno ugotovljenega do ob upoštevanju soci
alno-ekonomskega ozadja pričakovanega povprečja se, kot rečeno, pokaže
za Pomursko in Spodnjeposavsko regijo, ki v primerjavi z ostalimi regija
mi nista več v ozadju. To seveda ni presenetljivo, saj imata obe regiji naj
nižje vrednosti indeksa SES med slovenskimi regijami. Za določene regije
pa se pokaže negativen (statistično nepomemben) premik. Že ob nadpov
prečni ravni SES so bili dosežki v Osrednjeslovenski regiji rangirani v sre
dini, ob upoštevanju socialno-ekonomskega ozadja pa je rang dosežkov, ki
bi jih pričakovali za učence v regiji, če bi vsi imeli vrednost indeksa social
no-ekonomskega ozadja enako slovenskemu povprečju, še nižji. Ilustracijo
primerjave med prvotno ugotovljenimi in pričakovanimi regijskimi pov
prečji predstavljamo na Sliki 2.
Eno od najpomembnejših vprašanj v pričujoči analizi je, ali se pr
votno ugotovljene razlike med regijami spremenijo po tem, ko upošteva
mo medregijsko raznolikost v socialno-ekonomskem ozadju učencev. Iz
podatkov ICILS 2013 vidimo, da se te razlike med regijami bistveno ne
spremenijo. Razpon v dosežkih med regijo z najvišjim in regijo z najniž
11 Z upoštevanjem navedenih standardnih napak je mogoče ugotoviti, da nobena spremem-
ba znotraj regije ni statistično pomembna.
65
Iz rezultatov analize je razvidno, da se ob upoštevanju indeksa SES
razlike med regijami le nekoliko zmanjšajo.11 Najvišje rangirani pričakova
ni dosežek učencev, če bi imeli SES enak slovenskemu povprečju (oziroma
bi bila vrednost indeksa enaka 0), je v Goriški in Podravski regiji. V raz
vrstitvi po teh dosežkih bi Gorenjska in Osrednjeslovenska regija, ki ima
ta med vsemi regijami najvišji SES, obe imeli za 4 točke nižje pričakovano
povprečje. Pomurska in Spodnjeposavska regija pa bi ob upoštevanju SES
imeli za 4 točke višje pričakovano povprečje. Razumljivo se ob upoštevan
ju SES najmanj spremenijo dosežki tistih regij, ki imajo povprečni indeks
SES že prvotno blizu slovenskega povprečja (torej blizu vrednosti 0). V
novi razvrstitvi pa se nekoliko spremenijo primerjave med regijami. Za
radi upoštevanja SES so pričakovani povprečni dosežki v RI pismenosti
za določene regije bolj »približani« in razlike med njimi niso statistično
značilne, medtem ko so bile razlike med dejanskimi povprečnimi dosežki
značilne. Ta sprememba je nastala za Gorenjsko regijo, za katero pričako
vanih povprečnih dosežkov po upoštevanju SES ne moremo (statistično)
razločiti od pričakovanih povprečnih dosežkov ostalih regij, in za Gori
ško regijo, za katero pričakovani povprečni dosežki niso statistično zna
čilno višji od pričakovanih dosežkov Spodnjeposavske regije.
Analiza je pokazala, da razvrstitev regij po tako določenih pričako
vanih dosežkih ne bi bila bistveno drugačna od razvrstitve po prvotno
ugotovljenih povprečnih dosežkih. Največji (statistično sicer nepomem
ben) pozitiven premik od prvotno ugotovljenega do ob upoštevanju soci
alno-ekonomskega ozadja pričakovanega povprečja se, kot rečeno, pokaže
za Pomursko in Spodnjeposavsko regijo, ki v primerjavi z ostalimi regija
mi nista več v ozadju. To seveda ni presenetljivo, saj imata obe regiji naj
nižje vrednosti indeksa SES med slovenskimi regijami. Za določene regije
pa se pokaže negativen (statistično nepomemben) premik. Že ob nadpov
prečni ravni SES so bili dosežki v Osrednjeslovenski regiji rangirani v sre
dini, ob upoštevanju socialno-ekonomskega ozadja pa je rang dosežkov, ki
bi jih pričakovali za učence v regiji, če bi vsi imeli vrednost indeksa social
no-ekonomskega ozadja enako slovenskemu povprečju, še nižji. Ilustracijo
primerjave med prvotno ugotovljenimi in pričakovanimi regijskimi pov
prečji predstavljamo na Sliki 2.
Eno od najpomembnejših vprašanj v pričujoči analizi je, ali se pr
votno ugotovljene razlike med regijami spremenijo po tem, ko upošteva
mo medregijsko raznolikost v socialno-ekonomskem ozadju učencev. Iz
podatkov ICILS 2013 vidimo, da se te razlike med regijami bistveno ne
spremenijo. Razpon v dosežkih med regijo z najvišjim in regijo z najniž
11 Z upoštevanjem navedenih standardnih napak je mogoče ugotoviti, da nobena spremem-
ba znotraj regije ni statistično pomembna.
65
