Page 69 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 69
t. rutar leban, m. štraus ■ razlike v pismenosti ...
dosežkih. V primerjavah ostalih regij med seboj ne moremo govoriti o sta
tistični pomembnosti teh razlik. Tudi absolutni razpon v točkah med do
sežkom regije z najvišjim povprečjem in regije z najnižjim povprečjem je
razmeroma nizek, če ga primerjamo z razpršenostmi znotraj regij, in ob
sega zgolj 18 točk.
Regijske primerjave povprečnih dosežkov v Sloveniji so bile oprav
ljene tudi že za področje matematične pismenosti, ki je bila preverjana
v raziskavi PISA 2012 (Štraus, 2015). Ugotovitve o regijskih primerjavah
povprečnih dosežkov RI pismenosti iz raziskave ICILS 2013 se dokaj raz
likujejo od ugotovitev iz raziskave PISA 2012. Edina regija, ki se v obeh
raziskavah pojavlja v ospredju v primerjavi z ostalimi, je Goriška regija.
Osrednjeslovenska regija, ki je v ospredju na področju matematične pis
menosti (PISA 2012), je po podatkih iz raziskave ICILS 2013 rangirana
v sredini razvrstitve regijskih povprečij, medtem ko je povprečni dosežek
Notranjsko-kraške regije povsem na repu rangirne razvrstitve in tudi sta
tistično pomembno nižji od dosežka Goriške regije.
Za dodatno razumevanje navedenih primerjav je uporaben podatek,
da je razpon povprečnih dosežkov po regijah v raziskavi PISA 2012 znat
no višji kot v raziskavi ICILS 2013, in sicer znaša 48 točk oziroma pribli
žno polovico standardnega odklona dosežkov v populaciji (Štraus, 2015).
Razpon povprečnih dosežkov po regijah v raziskavi ICILS 2013, ki je 18
točk, pa predstavlja manj kot tretjino skupnega standardnega odklona do
sežkov v populaciji, ki je 67 točk. Kljub temu da rezultatov obeh raziskav
(PISA 2012 in ICILS 2013) ne moremo neposredno primerjati, ker merita
dva različna konstrukta in uporabljata nekoliko drugačno metodo zbiran
ja podatkov, navedeno primerjavo lahko razumemo kot pokazatelj, da so
v RI pismenosti med slovenskimi regijami manjše razlike kot v matema
tični pismenosti.
Višji dosežki v določenih regijah niti niso presenetljivi, saj je v ozad
ju koncentracija različnih pogojev, ki se odražajo v dosežkih učencev. V
članku smo v dodatno analizo vključili podatke o socialno-ekonomskem
ozadju učencev. Na osnovi podatkov, kot so jih poročali učenci, iz razis
kave ICILS 2013 ugotavljamo, da imata pomembno višji SES od ostalih
Osrednjeslovenska ter Gorenjska regija, pomembno nižjega od (nekate
rih) ostalih pa Pomurska ter Savinjska regija. Z analizo teh podatkov smo
odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, in sicer da razlike v SES med
nekaterimi regijami obstajajo, vendar niso številne.
Tretje raziskovalno vprašanje je naslavljalo povezanost dosežkov s so
cialno-ekonomskim ozadjem učencev. Z regresijsko analizo smo ugotav
ljali primerjave te povezanosti med regijami. Vodilno vprašanje pri tem je
bilo, ali in kako bi bili dosežki učencev drugačni, če bi si bili učenci med
67
dosežkih. V primerjavah ostalih regij med seboj ne moremo govoriti o sta
tistični pomembnosti teh razlik. Tudi absolutni razpon v točkah med do
sežkom regije z najvišjim povprečjem in regije z najnižjim povprečjem je
razmeroma nizek, če ga primerjamo z razpršenostmi znotraj regij, in ob
sega zgolj 18 točk.
Regijske primerjave povprečnih dosežkov v Sloveniji so bile oprav
ljene tudi že za področje matematične pismenosti, ki je bila preverjana
v raziskavi PISA 2012 (Štraus, 2015). Ugotovitve o regijskih primerjavah
povprečnih dosežkov RI pismenosti iz raziskave ICILS 2013 se dokaj raz
likujejo od ugotovitev iz raziskave PISA 2012. Edina regija, ki se v obeh
raziskavah pojavlja v ospredju v primerjavi z ostalimi, je Goriška regija.
Osrednjeslovenska regija, ki je v ospredju na področju matematične pis
menosti (PISA 2012), je po podatkih iz raziskave ICILS 2013 rangirana
v sredini razvrstitve regijskih povprečij, medtem ko je povprečni dosežek
Notranjsko-kraške regije povsem na repu rangirne razvrstitve in tudi sta
tistično pomembno nižji od dosežka Goriške regije.
Za dodatno razumevanje navedenih primerjav je uporaben podatek,
da je razpon povprečnih dosežkov po regijah v raziskavi PISA 2012 znat
no višji kot v raziskavi ICILS 2013, in sicer znaša 48 točk oziroma pribli
žno polovico standardnega odklona dosežkov v populaciji (Štraus, 2015).
Razpon povprečnih dosežkov po regijah v raziskavi ICILS 2013, ki je 18
točk, pa predstavlja manj kot tretjino skupnega standardnega odklona do
sežkov v populaciji, ki je 67 točk. Kljub temu da rezultatov obeh raziskav
(PISA 2012 in ICILS 2013) ne moremo neposredno primerjati, ker merita
dva različna konstrukta in uporabljata nekoliko drugačno metodo zbiran
ja podatkov, navedeno primerjavo lahko razumemo kot pokazatelj, da so
v RI pismenosti med slovenskimi regijami manjše razlike kot v matema
tični pismenosti.
Višji dosežki v določenih regijah niti niso presenetljivi, saj je v ozad
ju koncentracija različnih pogojev, ki se odražajo v dosežkih učencev. V
članku smo v dodatno analizo vključili podatke o socialno-ekonomskem
ozadju učencev. Na osnovi podatkov, kot so jih poročali učenci, iz razis
kave ICILS 2013 ugotavljamo, da imata pomembno višji SES od ostalih
Osrednjeslovenska ter Gorenjska regija, pomembno nižjega od (nekate
rih) ostalih pa Pomurska ter Savinjska regija. Z analizo teh podatkov smo
odgovorili na drugo raziskovalno vprašanje, in sicer da razlike v SES med
nekaterimi regijami obstajajo, vendar niso številne.
Tretje raziskovalno vprašanje je naslavljalo povezanost dosežkov s so
cialno-ekonomskim ozadjem učencev. Z regresijsko analizo smo ugotav
ljali primerjave te povezanosti med regijami. Vodilno vprašanje pri tem je
bilo, ali in kako bi bili dosežki učencev drugačni, če bi si bili učenci med
67
