Page 203 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 203
Najpogostejše napake pri pisnem sporočanju
na poklicni maturi iz italijanščine
Helena Bažec
Se sarei io il padre, gli dicesi se si le fuso il cervello.
Anonimni maturant
Stara modrost pravi, da se na napakah učimo. To v določeni meri res
drži, vsaj ko govorimo o poučevanju in učenju drugih ali tujih jezi
kov (v nadaljevanju TJ), o čemer zgledno priča uvodni citat. Učenje
TJ je danes samoumevno, ni pa samoumeven kontrastivni pristop, ki upo
števa podobnosti in razlike med maternim in novim jezikom. Del kon
trastivne analize predstavlja analiza napak, iz katerih razberemo najpogo
stejše, in tako izluščimo potencialno problematična področja in tista, ki
predstavljajo vir negativnega transferja (Katerinov, 1980). S sistematičnim
delom na teh področjih lahko preprečimo precej napak, zato se pričujo
ča raziskava ukvarja z najpogostejšimi napakami, ki jih pri pisnem sporo
čanju v italijanskem jeziku delajo Slovenci. Napake bodo razvrščene v tri
večje taksonomske kategorije, in sicer kot pravopisne, oblikoslovno-skla
denjske in pomensko-leksikalne. Članek bo zato uporaben predvsem za
učitelje italijanščine na srednjih, pa tudi osnovnih šolah, saj se dotika veči
ne napak in jih razvršča po njihovi frekvenci. Ravno prepoznavanje takih
pasti lahko predstavlja bistveno prednost pri pripravi učnega načrta in di
daktičnih gradiv, določitvi zaporedja vsebin in razmisleku, katere elemen
te v TJ je treba še posebej poudariti. Lahko pa služi tudi kot podlaga za iz
delavo kontrastivnega učbenika, vadnice ali priročnika. Ne nazadnje pa
te informacije služijo tudi vsem, ki se učijo italijanščino, da bodo deloma
predvideli in prepoznali najpogostejše napake ter se zavedali medjezikov
nih pasti, v katere lahko padejo.
V članku bo najprej predstavljena zastavitev raziskave, nadalje kva
litativna analiza napak po jezikovnih ravninah z nekaj slogovnimi opaz
kami, sledila bosta kvantitativna analiza in splošni zaključki. Namen tega
201
na poklicni maturi iz italijanščine
Helena Bažec
Se sarei io il padre, gli dicesi se si le fuso il cervello.
Anonimni maturant
Stara modrost pravi, da se na napakah učimo. To v določeni meri res
drži, vsaj ko govorimo o poučevanju in učenju drugih ali tujih jezi
kov (v nadaljevanju TJ), o čemer zgledno priča uvodni citat. Učenje
TJ je danes samoumevno, ni pa samoumeven kontrastivni pristop, ki upo
števa podobnosti in razlike med maternim in novim jezikom. Del kon
trastivne analize predstavlja analiza napak, iz katerih razberemo najpogo
stejše, in tako izluščimo potencialno problematična področja in tista, ki
predstavljajo vir negativnega transferja (Katerinov, 1980). S sistematičnim
delom na teh področjih lahko preprečimo precej napak, zato se pričujo
ča raziskava ukvarja z najpogostejšimi napakami, ki jih pri pisnem sporo
čanju v italijanskem jeziku delajo Slovenci. Napake bodo razvrščene v tri
večje taksonomske kategorije, in sicer kot pravopisne, oblikoslovno-skla
denjske in pomensko-leksikalne. Članek bo zato uporaben predvsem za
učitelje italijanščine na srednjih, pa tudi osnovnih šolah, saj se dotika veči
ne napak in jih razvršča po njihovi frekvenci. Ravno prepoznavanje takih
pasti lahko predstavlja bistveno prednost pri pripravi učnega načrta in di
daktičnih gradiv, določitvi zaporedja vsebin in razmisleku, katere elemen
te v TJ je treba še posebej poudariti. Lahko pa služi tudi kot podlaga za iz
delavo kontrastivnega učbenika, vadnice ali priročnika. Ne nazadnje pa
te informacije služijo tudi vsem, ki se učijo italijanščino, da bodo deloma
predvideli in prepoznali najpogostejše napake ter se zavedali medjezikov
nih pasti, v katere lahko padejo.
V članku bo najprej predstavljena zastavitev raziskave, nadalje kva
litativna analiza napak po jezikovnih ravninah z nekaj slogovnimi opaz
kami, sledila bosta kvantitativna analiza in splošni zaključki. Namen tega
201
