Page 173 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič

j. drobnič ■ podjetniške kompetence in vodenje šol ...

zivnost in obnašanje, so prisiljene razvijati drugačno podjetniško organi­
ziranost. Komuniciranje ni več pretežno enosmerno med državo (financer,
naročnik) in šolo (izvajalec), pač pa tržno, ravnatelji šol pa se vse bolj spre­
minjajo v menedžerje, ker jih v to sili narava delovanja šole (ibid.). Lahko
bi preprosto dejali, da je oblast, ko je priprla pipice javnega financiranja šol,
ustvarila podjetniško okolje za šole, kar je bolj plod tekočih ukrepov kot
pa načrtnih in strateških premislekov, sprejetih v dokumentih. S tem se
je zgodil tudi premik nadzora izobraževanja iz t. i. vidika obveznosti (dr­
žavna prisila) oz. deležnikov na vidik izvedbe (zahteve trga) oz. študente.

Prehajanje šolskih organizacij iz javnega v tržni sektor je očitno po­
sledica sukcesivnih sprememb zakonodajnih podlag in legalizacije vse več­
jega obsega alternativnih oblik šol, ki sedaj potrebujejo drugačne vodje s
podjetniškimi kompetencami. Te nove oblike prepoznavamo pod nazivi
izobraževanje na domu ali daljavo, vaučerski sistem, privatno šolanje, po­
godbeno šolanje ipd. Temu pa sledi vse večja legalizacija povečanja upo­
rabnikovih pravic izbire in povpraševanja na trgu dela in, kakor pravi
Hentschke (2009), prenos kontrole s strani države na uporabnike. Te spre­
menjene regulacije povečujejo rast opcijskih ponudnikov, torej gre za po­
večanje ponudbe tržnih organizacij izobraževanja, s tem pa odpadejo ovi­
re za vstopanje podjetnikov na novo – izobraževalno – polje, ki je imelo
prej status monopolnega javnega ponudnika.

Kljub vse večjemu naraščanju dela podjetniško naravnanih organi­
zacij povzroča pojem podjetništva in podjetniškega vodenja na področju
izobraževanja pri nas pri splošni in strokovni javnosti nekakšno nelagod­
je.7 Podobno navaja tudi Hentschke (2009: str. 16), ko pravi, da je podje­
tništvo na splošno nekako neformalno, obrobno in s tem manj pripoznani
del šolskega vodenja, čeprav se to spreminja. Drucker (2006) govori o tem
v smislu, da je podjetniško vodenje šolskih organizacij kot nekakšna oseb­
na značilnost – malo misterioznosti ... talenta, inspiracije ali »preblisk ge­
nialnosti« – ter določen način izvrševanja menedžerske prakse (Drucker,
2006: str. vii–viii) in ta praksa se vse bolj vključuje tudi v program eduka­
cijske priprave za vodenje šol, torej v izobraževanje učiteljev. Medtem ko
so vprašanja podjetnosti, dobička, tekmovalnosti, obvladovanja tveganj,
inovativnosti, upravljanja z viri ipd. močno zastopana v programih uspo­
sabljanja za menedžerje (Hentschke, 2009), teh veščin ali pa osebnostnih
lastnosti ne najdemo izpostavljenih, ko govorimo o šolskem vodenju. To
lahko podkrepimo z ugotovitvami študij (Vouk, 2004), saj podjetniških

7 Ko je v okviru projekta usposabljanja za vodstvene time v letu 2015/16 sodelovala večja
skupina vodstvenih delavcev srednjih in osnovnih šol v Sloveniji z namenom razvijanja
podjetniških kompetenc, so bila izpostavljena vprašanja v smislu, ali boste tudi na področje
šolstva vpeljali podjetniško logiko (op. avtorja).
171