Page 174 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 174
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
lastnosti ali kompetenc, ki smo jih zgoraj navedli, ne omenja kot bistve
nih; podobno tudi Burger (2006) ne, saj jih ne najdemo med 34 navedeni
mi lastnostmi. O manjši pomembnosti podjetniškega obnašanja v šolstvu
sicer govori tudi Hentschke (ibid.), ko poudarja, da večina programov izo
braževanja za šolsko vodenje daje manj poudarka podjetniškemu obnašan
ju, medtem ko imajo poslovne šole tega veliko že desetletja. Z naraščanjem
tržne občutljivosti in naravnanosti v sedanjem svetu pa podjetništvo kot
tako postaja pomembno za vse vodje, torej tudi na področju šolstva (Tim
mons in Spineli, 2007), ne nazadnje tudi zaradi pomena razumevanja in
soočanja kompleksnosti ter variabilnosti procesov v družbi (Bagheri in Pi
hie, 2010), kar utegne povečati pomen podjetniških veščin in obnašanja
pri vodenju šol, tudi če se šole kot take ne bodo soočale s tržnih položajem
in bodo še naprej delovale kot javne ustanove.
Zato bi lahko zaključili, da je raziskovanje podjetniških pristopov
in osebnih lastnosti pri vodenju šol tudi za Slovenijo pomembno, ne gle
de na to, ali se bodo šole znašle oziroma usmerile v tržno pozicijo svojega
delovanja ali pa bodo ostale v celoti javne ustanove. Šolstvo v celoti, tako
javno kot tržno, se srečuje s hitrimi spremembami v okolju, ki jih mora
znati obvladati, kar terja prožen odziv pri načinih vodenja in oblikovanju
ustreznih veščin vodij za spoprijemanje z novimi izzivi; torej, da znajo naj
ti ustrezne rešitve v smeri prepoznavanja priložnosti, prevzemajo razumna
tveganja, artikulirajo potrebne vizije in iniciative ter prilagajajo strateške
in taktične načrte spreminjajočim se razmeram. Tiste šole in izvajalci, ki
so v celoti na trgu, pa potrebujejo take vodje, ki imajo širok nabor podjet
niških znanj, lastnosti in kompetenc za vodenje šol kot podjetij. Ta znanja
pa je treba pridobiti v okviru izobraževalne ponudbe, ki mora biti dobra in
hitro odzivna, pa naj jo ponudi tržni ali javni sektor.
Literatura
Bagheri, A., in Pihie, Z. (2010) Entrepreneurial Leadership Learning: In
Search of Missing Links. Procedia 7, str. 470–479.
Bornstein, D. (2007) How to Change the World Social Entrepreneurs and
the Power of New Ideas. ZDA: Oxford University Press.
Burgar, B. (2006). Osebnostna izraznost ravnatelja v funkciji managemen
ta človeških virov na področju vzgoje in izobraževanja. Organizacija:
Revija za management, informatiko in kadre (39) 9.
Bush, T. (2003) Theories of Educational Management. London: Sage.
Bush, T. (2005) Preparation for school leadership in the 21st century: in-
ternational perspectives. Invited Keynote Paper given at the First
HEAD Research Conference, Oslo, June 2005. (24. 8. 2015) https://
172
lastnosti ali kompetenc, ki smo jih zgoraj navedli, ne omenja kot bistve
nih; podobno tudi Burger (2006) ne, saj jih ne najdemo med 34 navedeni
mi lastnostmi. O manjši pomembnosti podjetniškega obnašanja v šolstvu
sicer govori tudi Hentschke (ibid.), ko poudarja, da večina programov izo
braževanja za šolsko vodenje daje manj poudarka podjetniškemu obnašan
ju, medtem ko imajo poslovne šole tega veliko že desetletja. Z naraščanjem
tržne občutljivosti in naravnanosti v sedanjem svetu pa podjetništvo kot
tako postaja pomembno za vse vodje, torej tudi na področju šolstva (Tim
mons in Spineli, 2007), ne nazadnje tudi zaradi pomena razumevanja in
soočanja kompleksnosti ter variabilnosti procesov v družbi (Bagheri in Pi
hie, 2010), kar utegne povečati pomen podjetniških veščin in obnašanja
pri vodenju šol, tudi če se šole kot take ne bodo soočale s tržnih položajem
in bodo še naprej delovale kot javne ustanove.
Zato bi lahko zaključili, da je raziskovanje podjetniških pristopov
in osebnih lastnosti pri vodenju šol tudi za Slovenijo pomembno, ne gle
de na to, ali se bodo šole znašle oziroma usmerile v tržno pozicijo svojega
delovanja ali pa bodo ostale v celoti javne ustanove. Šolstvo v celoti, tako
javno kot tržno, se srečuje s hitrimi spremembami v okolju, ki jih mora
znati obvladati, kar terja prožen odziv pri načinih vodenja in oblikovanju
ustreznih veščin vodij za spoprijemanje z novimi izzivi; torej, da znajo naj
ti ustrezne rešitve v smeri prepoznavanja priložnosti, prevzemajo razumna
tveganja, artikulirajo potrebne vizije in iniciative ter prilagajajo strateške
in taktične načrte spreminjajočim se razmeram. Tiste šole in izvajalci, ki
so v celoti na trgu, pa potrebujejo take vodje, ki imajo širok nabor podjet
niških znanj, lastnosti in kompetenc za vodenje šol kot podjetij. Ta znanja
pa je treba pridobiti v okviru izobraževalne ponudbe, ki mora biti dobra in
hitro odzivna, pa naj jo ponudi tržni ali javni sektor.
Literatura
Bagheri, A., in Pihie, Z. (2010) Entrepreneurial Leadership Learning: In
Search of Missing Links. Procedia 7, str. 470–479.
Bornstein, D. (2007) How to Change the World Social Entrepreneurs and
the Power of New Ideas. ZDA: Oxford University Press.
Burgar, B. (2006). Osebnostna izraznost ravnatelja v funkciji managemen
ta človeških virov na področju vzgoje in izobraževanja. Organizacija:
Revija za management, informatiko in kadre (39) 9.
Bush, T. (2003) Theories of Educational Management. London: Sage.
Bush, T. (2005) Preparation for school leadership in the 21st century: in-
ternational perspectives. Invited Keynote Paper given at the First
HEAD Research Conference, Oslo, June 2005. (24. 8. 2015) https://
172
