Page 177 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 177
atentna struktura pripoznanja v izobraževalnih
programih za otroke s posebnimi potrebami
Marjeta Šmid in Martina Ozbič
Teorija pripoznanja je koncept socialne pravice, ki zagovarja, da soci
alno pravičnost v osnovi ne sestavlja le ekonomska pravičnost (redi
stribucija), enako pomembni sta kulturna (rekognicija) in politična
pravičnost (reprezentacija)1 (Fraser, 1997, 2000, 2003, 2008a, 2008b; Fra
ser in Honneth, 2003; Christensen, 1996/2004; Dahl, Stoltz in Willing,
2004; Palacio Avendaño, 2009). Tridimenzionalnost avtorica utemeljuje
s spoznanjem, da pravičnost ni odvisna le od pravične razdelitve ekonom
skih dobrin, temveč jo enako pomembno oblikujejo vplivi kulturnih vzor
cev vrednot: nespoštovanje, stereotipi, nezmožnost (Fraser, 1997: str. 14,
tudi Fraser, 2003: str. 13). Teorija kombinira tridimenzionalno socialno
ontologijo z normativnim monizmom (Fraser, 2008a: str. 14); tridimenzi
onalno zaradi 3R, normativni monizem pa opredeljuje eno samo mero, ki
pove, kdaj so 3R ustrezni. Ustrezni so namreč takrat, ko vsakemu posame
zniku ali skupini omogočajo »partnersko sodelovanje« (angl. »parity of
participation«2) v socialnem življenju družbe (Fraser, 1997, 2003).
Fraser je delitev socialne pravičnosti oziroma razširitev z ekonom
skih (distribucijskih) na kulturne (reognicijske) zahteve predstavila v ese
ju From Redistribution to Recognition (1997). Reprezentacijsko ali po
litično dimenzijo natančneje definira v Redistribution or Recognition
(2003), pa tudi v Adding Insult to Injury (2008). Izvor »pripoznanja«
leži v Heglovi filozofiji, natančneje v fenomenologiji duha (Fraser, 2000:
1 Rekognicija, reprezentacija, redistribucija – označujemo tudi s 3R (npr. Lesar, 2013).
2 Izvirni termin »Parity of participation« se prevede kot »partnerstvo v sodelovanju«. N.
Fraser z izrazom »parity« poudarja »pogoje za biti vrstnik, biti ob boku z drugimi, biti na
istem« v dani dejavnosti ali interakciji (Fraser, 2003: str. 101, opomba 39; podobna razlaga
tudi Fraser, 2000: str. 113).
175
programih za otroke s posebnimi potrebami
Marjeta Šmid in Martina Ozbič
Teorija pripoznanja je koncept socialne pravice, ki zagovarja, da soci
alno pravičnost v osnovi ne sestavlja le ekonomska pravičnost (redi
stribucija), enako pomembni sta kulturna (rekognicija) in politična
pravičnost (reprezentacija)1 (Fraser, 1997, 2000, 2003, 2008a, 2008b; Fra
ser in Honneth, 2003; Christensen, 1996/2004; Dahl, Stoltz in Willing,
2004; Palacio Avendaño, 2009). Tridimenzionalnost avtorica utemeljuje
s spoznanjem, da pravičnost ni odvisna le od pravične razdelitve ekonom
skih dobrin, temveč jo enako pomembno oblikujejo vplivi kulturnih vzor
cev vrednot: nespoštovanje, stereotipi, nezmožnost (Fraser, 1997: str. 14,
tudi Fraser, 2003: str. 13). Teorija kombinira tridimenzionalno socialno
ontologijo z normativnim monizmom (Fraser, 2008a: str. 14); tridimenzi
onalno zaradi 3R, normativni monizem pa opredeljuje eno samo mero, ki
pove, kdaj so 3R ustrezni. Ustrezni so namreč takrat, ko vsakemu posame
zniku ali skupini omogočajo »partnersko sodelovanje« (angl. »parity of
participation«2) v socialnem življenju družbe (Fraser, 1997, 2003).
Fraser je delitev socialne pravičnosti oziroma razširitev z ekonom
skih (distribucijskih) na kulturne (reognicijske) zahteve predstavila v ese
ju From Redistribution to Recognition (1997). Reprezentacijsko ali po
litično dimenzijo natančneje definira v Redistribution or Recognition
(2003), pa tudi v Adding Insult to Injury (2008). Izvor »pripoznanja«
leži v Heglovi filozofiji, natančneje v fenomenologiji duha (Fraser, 2000:
1 Rekognicija, reprezentacija, redistribucija – označujemo tudi s 3R (npr. Lesar, 2013).
2 Izvirni termin »Parity of participation« se prevede kot »partnerstvo v sodelovanju«. N.
Fraser z izrazom »parity« poudarja »pogoje za biti vrstnik, biti ob boku z drugimi, biti na
istem« v dani dejavnosti ali interakciji (Fraser, 2003: str. 101, opomba 39; podobna razlaga
tudi Fraser, 2000: str. 113).
175
