Page 172 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 172
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
le boljše rezultate? Kurilsky in Hentschke (2003) podpirata vzpostavitev
pravega podjetniškega okolja, saj to spodbuja inovacije, izboljšanje kvalite
te in ponudbe. Pri tem omenjata vprašanje t. i. socialne prisile, ki utrjuje
nove legalne oblike šolanja, oziroma, da bolj trde okoliščine šolam zagoto
vijo razcvet podjetniškega vedenja v edukaciji. Te prisile v grobem grupi
rata v povečanje povpraševanja in povečanje ponudbe – povečanje zahtev
v smislu večje kvalitete šol za študente. To je v bistvu proces, ko postajajo
naročniki in kupci storitev šolanja posamezniki v tržnem okolju namesto
prejšnjega enega naročnika – javne državne ali lokalne institucije.
Zanimivo je, da pogosto naletimo na paradoks povečanja nezado
voljstva uporabnikov s spremembami v izobraževalni ponudbi, ki sicer po
staja vse boljša in je po mnenju Hentschkeja (2009) premosorazmerna z
rastjo ekonomske vrednosti izobraževanja in privatizacijo ter podjetni
štvom. Nezadovoljstvo s spremembami v izobraževalni ponudbi si avtor
razlaga na način, da je ponudba izobraževanja vse bogatejša in vse večja,
vendar pa premik od brezplačnega k plačanem šolanju povzroča težave pri
»uporabnikih« izobraževanja, saj za mnoge pomeni to prevelik strošek in
nezmožnost koriščenja, so pa zaradi zahtev po znanju na zaposlitvenem
trgu študentje (delavci) prisiljeni iti v te stroške, ki postajajo vse bolj nalož
beni zadolžitveni sistem. To pomeni, da se obseg ponudbe izobraževanja
celo povečuje (Bornstein, 2007) na račun koristnikov, pri katerih nasta
jajo »osebni finančni deficiti« in s tem zaostrena eksistenčna vprašanja.
Vlade držav EU vse bolj načrtujejo strategije za povečanje inovacij in
večje ponudbe v izobraževanju – na podlagi teh ugotovitev je tudi nastala
evropska Strategija izobraževanja. In kakšni so zamišljeni premiki v smis
lu zagotavljanja ustreznega okolja za uresničitev? V tem dokumentu jih ne
najdemo, kar pa ne pomeni, da jih sicer ni v drugih dokumentih ali v dolo
čenih delovanjih sistema države. »Kreiranje spodbudnega okolja« za rav
nanja v smislu fleksibilnosti, inovacij, odgovornosti, kreativnosti se dogaja
že sedaj, če analiziramo nekatere procese, ne da bi se morda države zavest
no odločale za take pristope; gre za postopno dvigovanje nedavčnih virov
za šolanje, s katerimi države nadomeščajo davčne vire. Če pogledamo vire
prihodkov za izobraževanje, ugotovimo, da se deleži državnega in javne
ga financiranja v državah OECD zmanjšujejo,6 šole pa so prisiljene iskati
druge vire za svojo dejavnost bodisi v gospodinjstvu ali drugih organizaci
jah v smislu pogodbenega izvajanja programov.
Podobne ugotovitve navaja tudi Hentschke (2009). Ko šole zaradi
preživetja vse bolj drsijo v tržno okolje, ki zahteva od njih podjetniško od
6 Ta trend velja tudi za Slovenijo, vendar ni izrazit. Za Slovenijo je značilen visok delež javnih
šol (pozicija zgornje polovice v strukturi držav) in hkrati visok delež zasebnih sredstev
(OECD, 2012: str. 21).
170
le boljše rezultate? Kurilsky in Hentschke (2003) podpirata vzpostavitev
pravega podjetniškega okolja, saj to spodbuja inovacije, izboljšanje kvalite
te in ponudbe. Pri tem omenjata vprašanje t. i. socialne prisile, ki utrjuje
nove legalne oblike šolanja, oziroma, da bolj trde okoliščine šolam zagoto
vijo razcvet podjetniškega vedenja v edukaciji. Te prisile v grobem grupi
rata v povečanje povpraševanja in povečanje ponudbe – povečanje zahtev
v smislu večje kvalitete šol za študente. To je v bistvu proces, ko postajajo
naročniki in kupci storitev šolanja posamezniki v tržnem okolju namesto
prejšnjega enega naročnika – javne državne ali lokalne institucije.
Zanimivo je, da pogosto naletimo na paradoks povečanja nezado
voljstva uporabnikov s spremembami v izobraževalni ponudbi, ki sicer po
staja vse boljša in je po mnenju Hentschkeja (2009) premosorazmerna z
rastjo ekonomske vrednosti izobraževanja in privatizacijo ter podjetni
štvom. Nezadovoljstvo s spremembami v izobraževalni ponudbi si avtor
razlaga na način, da je ponudba izobraževanja vse bogatejša in vse večja,
vendar pa premik od brezplačnega k plačanem šolanju povzroča težave pri
»uporabnikih« izobraževanja, saj za mnoge pomeni to prevelik strošek in
nezmožnost koriščenja, so pa zaradi zahtev po znanju na zaposlitvenem
trgu študentje (delavci) prisiljeni iti v te stroške, ki postajajo vse bolj nalož
beni zadolžitveni sistem. To pomeni, da se obseg ponudbe izobraževanja
celo povečuje (Bornstein, 2007) na račun koristnikov, pri katerih nasta
jajo »osebni finančni deficiti« in s tem zaostrena eksistenčna vprašanja.
Vlade držav EU vse bolj načrtujejo strategije za povečanje inovacij in
večje ponudbe v izobraževanju – na podlagi teh ugotovitev je tudi nastala
evropska Strategija izobraževanja. In kakšni so zamišljeni premiki v smis
lu zagotavljanja ustreznega okolja za uresničitev? V tem dokumentu jih ne
najdemo, kar pa ne pomeni, da jih sicer ni v drugih dokumentih ali v dolo
čenih delovanjih sistema države. »Kreiranje spodbudnega okolja« za rav
nanja v smislu fleksibilnosti, inovacij, odgovornosti, kreativnosti se dogaja
že sedaj, če analiziramo nekatere procese, ne da bi se morda države zavest
no odločale za take pristope; gre za postopno dvigovanje nedavčnih virov
za šolanje, s katerimi države nadomeščajo davčne vire. Če pogledamo vire
prihodkov za izobraževanje, ugotovimo, da se deleži državnega in javne
ga financiranja v državah OECD zmanjšujejo,6 šole pa so prisiljene iskati
druge vire za svojo dejavnost bodisi v gospodinjstvu ali drugih organizaci
jah v smislu pogodbenega izvajanja programov.
Podobne ugotovitve navaja tudi Hentschke (2009). Ko šole zaradi
preživetja vse bolj drsijo v tržno okolje, ki zahteva od njih podjetniško od
6 Ta trend velja tudi za Slovenijo, vendar ni izrazit. Za Slovenijo je značilen visok delež javnih
šol (pozicija zgornje polovice v strukturi držav) in hkrati visok delež zasebnih sredstev
(OECD, 2012: str. 21).
170
