Page 170 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 170
lsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
Tabela 4: Nejedrni podjetniški izrazi v slovenskih bibliografskih enotah
v izbranih obdobjih 2000–2015 in 1990–005.
Lastnosti podjetni- 2000–2015 1990–2005 Stopnje rasti
škega vodenja (2015/2005)
(nejedrno) vsi za- šola % šole vsi šola %
detki 3,32
Inovativnost 2.123 143 6,74 146,17
Avtonomnost 5.307 475 8,95 150 6 4,00 2,69
Učinkovitost 7.093 486 6,85 6,48
Odgovornost 3.588 877 24,44 6.171 291 4,72
Proaktivno vodenje 1 0 0,00 -
Mrežno povezovanje 23.425 1 309 5,59 36 1 2,78 3,00
Etično vodenje 15 2 13,33 3,50
Vizija pri vodenju 3.395 1 887 55,58 71 10 14,08 1,20
Skupaj 15 660 939 6,00 4,87
10 1 10,00
76 3 3,95
52 7 13,46
60 12 20,00
35.913 4. 571 17,75
Povzetek interpretacij
Na podlagi analize pojavljanja izrazov podjetništva na področju vodenja
šol lahko potegnemo ključne ugotovitve:
– Jedrni izrazi podjetništva na področju šolstva, kot so komerciala, do
biček, podjetniško vodenje, se v slovenski bibliografiji manj pojavlja
jo v zadnjih obdobjih, kar kaže, da ti izrazi, ideje postajajo manj za
nimivi kot preučevalne in analitične teme avtorjev in raziskovalcev,
zato jih redkeje umeščajo v svoje raziskovalne teme.
– Manj jedrni izrazi, kot so avtonomija, odgovornost, proaktivnost,
inovativnost, mrežno povezovanje, odgovornost, pa v zadnjih letih
pridobivajo na pomenu in se zato pogosteje javljajo v tematiki biblio
grafskih enot v Sloveniji.
Pojavljanje teh vsebin podjetniškega vodenja na področju šolstva je
sicer bolj zaznavno v zadnjih obdobjih, vendar le tistih, ki niso direktno
povezane s temeljnimi elementi podjetništva. To kaže, da slovenski avtorji
v manjši meri vnašajo »trde elemente podjetništva« na področje šolstva.
Zaključek in implikacije
Z analizo pojavnosti pojmov in povezav med njimi smo ugotovili, kako in
tenzivno se v slovenskih publikacijah pojavlja problematika podjetniškega
vodenja oz. podjetniških pristopov na področju šolstva.
Analiza je pokazala, da so klasični in jedrni podjetniški vidiki v li
teraturi manj uveljavljeni in da obstaja celo trend zmanjševanja njihovega
pojavljanja. Nasprotno pa velja za nejedrne, torej mehkejše, ki jih prepo
znavamo preko izrazov inovativnost, kreativnost, proaktivnost, avtono
mija ipd. To pomeni, da postaja podjetništvo tudi v povezavi s šolstvom
168
Tabela 4: Nejedrni podjetniški izrazi v slovenskih bibliografskih enotah
v izbranih obdobjih 2000–2015 in 1990–005.
Lastnosti podjetni- 2000–2015 1990–2005 Stopnje rasti
škega vodenja (2015/2005)
(nejedrno) vsi za- šola % šole vsi šola %
detki 3,32
Inovativnost 2.123 143 6,74 146,17
Avtonomnost 5.307 475 8,95 150 6 4,00 2,69
Učinkovitost 7.093 486 6,85 6,48
Odgovornost 3.588 877 24,44 6.171 291 4,72
Proaktivno vodenje 1 0 0,00 -
Mrežno povezovanje 23.425 1 309 5,59 36 1 2,78 3,00
Etično vodenje 15 2 13,33 3,50
Vizija pri vodenju 3.395 1 887 55,58 71 10 14,08 1,20
Skupaj 15 660 939 6,00 4,87
10 1 10,00
76 3 3,95
52 7 13,46
60 12 20,00
35.913 4. 571 17,75
Povzetek interpretacij
Na podlagi analize pojavljanja izrazov podjetništva na področju vodenja
šol lahko potegnemo ključne ugotovitve:
– Jedrni izrazi podjetništva na področju šolstva, kot so komerciala, do
biček, podjetniško vodenje, se v slovenski bibliografiji manj pojavlja
jo v zadnjih obdobjih, kar kaže, da ti izrazi, ideje postajajo manj za
nimivi kot preučevalne in analitične teme avtorjev in raziskovalcev,
zato jih redkeje umeščajo v svoje raziskovalne teme.
– Manj jedrni izrazi, kot so avtonomija, odgovornost, proaktivnost,
inovativnost, mrežno povezovanje, odgovornost, pa v zadnjih letih
pridobivajo na pomenu in se zato pogosteje javljajo v tematiki biblio
grafskih enot v Sloveniji.
Pojavljanje teh vsebin podjetniškega vodenja na področju šolstva je
sicer bolj zaznavno v zadnjih obdobjih, vendar le tistih, ki niso direktno
povezane s temeljnimi elementi podjetništva. To kaže, da slovenski avtorji
v manjši meri vnašajo »trde elemente podjetništva« na področje šolstva.
Zaključek in implikacije
Z analizo pojavnosti pojmov in povezav med njimi smo ugotovili, kako in
tenzivno se v slovenskih publikacijah pojavlja problematika podjetniškega
vodenja oz. podjetniških pristopov na področju šolstva.
Analiza je pokazala, da so klasični in jedrni podjetniški vidiki v li
teraturi manj uveljavljeni in da obstaja celo trend zmanjševanja njihovega
pojavljanja. Nasprotno pa velja za nejedrne, torej mehkejše, ki jih prepo
znavamo preko izrazov inovativnost, kreativnost, proaktivnost, avtono
mija ipd. To pomeni, da postaja podjetništvo tudi v povezavi s šolstvom
168
