Page 171 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 171
j. drobnič ■ podjetniške kompetence in vodenje šol ...
vse bolj zanimiva tema preučevanja, vendar ne v kontekstu »trdega« pod
jetništva, ki je vezano na posel, finance in dobiček, pač pa v kontekstu
»mehkejših« izrazov, ki so bolj povezani s področjem vodenja ljudi. Vse
to bi lahko kazalo, da se pojavljajo premiki na področju vodenja šol z več
jim poudarjanjem elementov podjetniškega vodenja, ki jih povezujemo z
usmeritvami v aktualni Strategiji izobraževanja.
S takšnimi ugotovitvami bi se verjetno strinjala večina tistih, ki de
lujejo na področju šolstva. Sprašujemo pa se, v kakšnem obsegu in kakšne
so primerne mere podjetniških pristopov na polju obveznega šolanja. Iz
kazalo se je namreč, da je uvajanje nekaterih elementov podjetniškega vo
denja potrebno in nujno, saj povečuje uspešnost in učinkovitost šol. Če
je podjetniški karakter zaželen v šolstvu, potem se lahko vprašamo tako
kot Hentschke (2009), ali naj potem začnejo sedanji vodje šole uveljavlja
ti osebno vizijo šole, osebno vodenje in osebno identifikacijo z javno šolo,
kot sicer počno v zasebnih šolah oziroma podjetjih.
Vprašanje bi lahko zastavili tudi drugače: Ali bi dosegli procese ino
vativnosti, kreativnosti, prožnega odzivanja, upoštevanja želja posamezni
kov in drugih nespornih ciljev v izobraževanju na podlagi klasičnega ad
ministrativnega vodenja šol? S kakšnimi posegi bi to dosegli, če je nujno
za zagotovitev potrebnih sprememb, ki so postavljene v strategijah šolanja
v evropskih državah? To, da se pojavljajo težnje za šolo, ki ima navedene
kvalitetne atribute, je postavila v svoji Strategiji izobraževanja in progra
mih tudi EU, ni pa navedeno, kakšne okoliščine ali spodbude so potrebne,
da se bodo cilji tudi stvarno dosegli in ne bodo ostali na deklarativni rav
ni. Glede na to lahko sklepamo, da se pojavljajo določene okoliščine tudi v
Sloveniji, ki generirajo ukvarjanje s podjetniškim vodenjem in se odslika
vajo tudi skozi pogostost pojavljanja izrazov podjetniškega vodenja v slo
venski bibliografiji. In ker pogostost pojavljanja v slovenski bibliografiji
narašča, bi lahko sklepali, da se zanimanje za reševanje vprašanja vodenja
šol na podjetniški način povečuje. Če smo še bolj natančni, lahko sklepa
mo, da podjetniško vodenje v šolstvu vse bolj razumejo skozi »mehkejše«
atribute, kot so avtonomnost, vizija, etično vodenje, mrežno povezovanje,
odgovornost in inovativnost, ter manj skozi vodenje, ki se povezuje z do
bičkom, komercialo in splošnim razumevanjem podjetništva. Zato lahko
govorimo o okoliščinah, ki očitno spodbujajo to smer razmišljanja pri vo
denju šol, se pa lahko vprašamo, ali bi to zadostovalo za razvojne cilje, ki
so zapisani v Strategiji izobraževanja, ali pa bi bili potrebni kakšni drugi
ukrepi.
Tu gre predvsem za vprašanje izvedljivosti – ali je treba za spremem
be zagotoviti dodatno spodbude za premike v šolstvu. Je treba spremeniti
tudi okolje, v katerem bodo šole delovale bolj odzivno, hitreje, zagotavlja
169
vse bolj zanimiva tema preučevanja, vendar ne v kontekstu »trdega« pod
jetništva, ki je vezano na posel, finance in dobiček, pač pa v kontekstu
»mehkejših« izrazov, ki so bolj povezani s področjem vodenja ljudi. Vse
to bi lahko kazalo, da se pojavljajo premiki na področju vodenja šol z več
jim poudarjanjem elementov podjetniškega vodenja, ki jih povezujemo z
usmeritvami v aktualni Strategiji izobraževanja.
S takšnimi ugotovitvami bi se verjetno strinjala večina tistih, ki de
lujejo na področju šolstva. Sprašujemo pa se, v kakšnem obsegu in kakšne
so primerne mere podjetniških pristopov na polju obveznega šolanja. Iz
kazalo se je namreč, da je uvajanje nekaterih elementov podjetniškega vo
denja potrebno in nujno, saj povečuje uspešnost in učinkovitost šol. Če
je podjetniški karakter zaželen v šolstvu, potem se lahko vprašamo tako
kot Hentschke (2009), ali naj potem začnejo sedanji vodje šole uveljavlja
ti osebno vizijo šole, osebno vodenje in osebno identifikacijo z javno šolo,
kot sicer počno v zasebnih šolah oziroma podjetjih.
Vprašanje bi lahko zastavili tudi drugače: Ali bi dosegli procese ino
vativnosti, kreativnosti, prožnega odzivanja, upoštevanja želja posamezni
kov in drugih nespornih ciljev v izobraževanju na podlagi klasičnega ad
ministrativnega vodenja šol? S kakšnimi posegi bi to dosegli, če je nujno
za zagotovitev potrebnih sprememb, ki so postavljene v strategijah šolanja
v evropskih državah? To, da se pojavljajo težnje za šolo, ki ima navedene
kvalitetne atribute, je postavila v svoji Strategiji izobraževanja in progra
mih tudi EU, ni pa navedeno, kakšne okoliščine ali spodbude so potrebne,
da se bodo cilji tudi stvarno dosegli in ne bodo ostali na deklarativni rav
ni. Glede na to lahko sklepamo, da se pojavljajo določene okoliščine tudi v
Sloveniji, ki generirajo ukvarjanje s podjetniškim vodenjem in se odslika
vajo tudi skozi pogostost pojavljanja izrazov podjetniškega vodenja v slo
venski bibliografiji. In ker pogostost pojavljanja v slovenski bibliografiji
narašča, bi lahko sklepali, da se zanimanje za reševanje vprašanja vodenja
šol na podjetniški način povečuje. Če smo še bolj natančni, lahko sklepa
mo, da podjetniško vodenje v šolstvu vse bolj razumejo skozi »mehkejše«
atribute, kot so avtonomnost, vizija, etično vodenje, mrežno povezovanje,
odgovornost in inovativnost, ter manj skozi vodenje, ki se povezuje z do
bičkom, komercialo in splošnim razumevanjem podjetništva. Zato lahko
govorimo o okoliščinah, ki očitno spodbujajo to smer razmišljanja pri vo
denju šol, se pa lahko vprašamo, ali bi to zadostovalo za razvojne cilje, ki
so zapisani v Strategiji izobraževanja, ali pa bi bili potrebni kakšni drugi
ukrepi.
Tu gre predvsem za vprašanje izvedljivosti – ali je treba za spremem
be zagotoviti dodatno spodbude za premike v šolstvu. Je treba spremeniti
tudi okolje, v katerem bodo šole delovale bolj odzivno, hitreje, zagotavlja
169
