Page 167 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 167
drobnič ■ podjetniške kompetence in vodenje šol ...
Tabela 1: Iskalno področje: izbrane ključne besede vsebine ter izbrane
besede naslovov bibliografskega dela v obdobju 2000–2015.
Lastnosti podjetniškega vodenja (jedrno) Vsi Ključne besede %
648 Samo šola 1,23
Podjetniško vodenje 162 8 8,64
Kompetence in vodenje 11.204 14 13,13
Podjetništvo 111 1.471 6,31
Podjetnik /ravnatelj 4.205 7 0,57
Dobiček 764 24 0,26
Komercialno vodenje 17.094 2 4,31
Skupaj 1.526
Najprej nas je zanimalo, kako se v ključnih besedah bibliografskih
enot pojavlja skupina bolj »jedrnih« izrazov s področja podjetništva ter
vodenja/šol. To so tisti izrazi, ki v povezavi z drugimi atributi spadajo v
jedrni – trd – podjetniški okvir.
Delež jedrnih izrazov podjetništva na šolskem/izobraževalnem pod
ročju znaša v povprečju 4,31 %. To pomeni, da se na vsakih dvajset biblio
grafskih enot s področja podjetništva pojavi posamezen pojem med ključ
nimi besedami tudi na šolskem/izobraževalnem področju, kar kaže na
stopnjo intenzivnosti transfera teh pojmov na šolsko izobraževalno pod
ročje. Presojo, ali je to veliko ali malo, bi lahko naredili s primerjavo z dru
gimi državami, vendar pa glede na aktualnost tematike, ki se izkazuje z
programskimi in političnimi dokumenti na evropski ravni (EU), lahko
trdimo, da je to razmeroma nizko, saj ne dosega niti 5-odstotni delež po
javljanja nasploh v literaturi.
Najvišji delež pojavljanja tipičnih podjetniških izrazov v literaturi, ki
obravnava tudi šolsko in izobraževalno področje, smo ugotovili pri izra
zu »podjetništvo« (13,13 %), ki je razmeroma dobro zastopan v slovenski
bibliografiji po letu 2000. Tu bi potrebovali globljo analizo, kaj to pome
ni v podrobnostih. Podjetništvo kot tako se namreč pojavlja v vseh ravneh
izobraževanja, zlasti ekonomistov, podjetnikov …, nenazadnje tudi v jav
nih osnovnih šolah kot učna snov in le določen delež je v povezavi z voden
jem šol.
Drugi razmeroma visok delež (8,64 %) pojavljanja izrazov, poveza
nih s podjetniškim vodenjem, med ključnimi besedami bibliografskih
enot smo ugotovili pri besedni zvezi »kompetence in vodenje«. Morda je
ta besedna zveza manj »trdo podjetniška« in bolj splošna, vendar pa go
vori o kompetencah, ki so potrebne za vodenje šol, saj jih ravnatelji očitno
potrebujejo, da lahko šole vodijo v zahtevnejšem in dinamičnem poslov
nem okolju.
165
Tabela 1: Iskalno področje: izbrane ključne besede vsebine ter izbrane
besede naslovov bibliografskega dela v obdobju 2000–2015.
Lastnosti podjetniškega vodenja (jedrno) Vsi Ključne besede %
648 Samo šola 1,23
Podjetniško vodenje 162 8 8,64
Kompetence in vodenje 11.204 14 13,13
Podjetništvo 111 1.471 6,31
Podjetnik /ravnatelj 4.205 7 0,57
Dobiček 764 24 0,26
Komercialno vodenje 17.094 2 4,31
Skupaj 1.526
Najprej nas je zanimalo, kako se v ključnih besedah bibliografskih
enot pojavlja skupina bolj »jedrnih« izrazov s področja podjetništva ter
vodenja/šol. To so tisti izrazi, ki v povezavi z drugimi atributi spadajo v
jedrni – trd – podjetniški okvir.
Delež jedrnih izrazov podjetništva na šolskem/izobraževalnem pod
ročju znaša v povprečju 4,31 %. To pomeni, da se na vsakih dvajset biblio
grafskih enot s področja podjetništva pojavi posamezen pojem med ključ
nimi besedami tudi na šolskem/izobraževalnem področju, kar kaže na
stopnjo intenzivnosti transfera teh pojmov na šolsko izobraževalno pod
ročje. Presojo, ali je to veliko ali malo, bi lahko naredili s primerjavo z dru
gimi državami, vendar pa glede na aktualnost tematike, ki se izkazuje z
programskimi in političnimi dokumenti na evropski ravni (EU), lahko
trdimo, da je to razmeroma nizko, saj ne dosega niti 5-odstotni delež po
javljanja nasploh v literaturi.
Najvišji delež pojavljanja tipičnih podjetniških izrazov v literaturi, ki
obravnava tudi šolsko in izobraževalno področje, smo ugotovili pri izra
zu »podjetništvo« (13,13 %), ki je razmeroma dobro zastopan v slovenski
bibliografiji po letu 2000. Tu bi potrebovali globljo analizo, kaj to pome
ni v podrobnostih. Podjetništvo kot tako se namreč pojavlja v vseh ravneh
izobraževanja, zlasti ekonomistov, podjetnikov …, nenazadnje tudi v jav
nih osnovnih šolah kot učna snov in le določen delež je v povezavi z voden
jem šol.
Drugi razmeroma visok delež (8,64 %) pojavljanja izrazov, poveza
nih s podjetniškim vodenjem, med ključnimi besedami bibliografskih
enot smo ugotovili pri besedni zvezi »kompetence in vodenje«. Morda je
ta besedna zveza manj »trdo podjetniška« in bolj splošna, vendar pa go
vori o kompetencah, ki so potrebne za vodenje šol, saj jih ravnatelji očitno
potrebujejo, da lahko šole vodijo v zahtevnejšem in dinamičnem poslov
nem okolju.
165
