Page 165 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 165
j. drobnič ■ podjetniške kompetence in vodenje šol ...
Podjetništvo in podjetniške kompetence pri vodenju šol
v Sloveniji skozi refleksijo v bibliografskih enotah
O učinkih uvajanja podjetništva v vodenje šol v Sloveniji so raziskave zelo
skope. Razlogov za to ne poznamo. Zato nas je zanimalo, kako se zazna
vajo podjetniški izrazi pri obravnavi tematike vodenja šol v literaturi, zla
sti pa v strokovnih revijah, ki obravnavajo vodenje šol. Eden izmed vidi
kov poudarjanja podjetništva in podjetniških kompetenc pri vodenju šol
je tudi to, kako se ti izrazi reflektirajo v literaturi. Pojavljanje tematike v li
teraturi kaže pomembnost posamezne tematike in s tem osredotočenost v
strokovni in znanstveni javnosti določenega področja.
Metodologija
Uporabili smo metodo analize bibliografskih enot po kriteriju pojavljan
ja posameznih izrazov v izraznih zvezah (2–4) s področja podjetništva in
podjetniškega vodenja v povezavi s pojmom šola. Za namen raziskave smo
oblikovali dve skupini pojmovnih zvez, in sicer:
Jedrni pojmi podjetništva s poudarkom na vodenju v povezavi s poj
mom šola; v to skupino smo umestili izraze, kot so:
– podjetniško vodenje,
– kompetence in podjetništvo,
– podjetništvo,
– podjetnik in ravnatelj,
– dobiček,
– komercialno vodenje.
Nejedrni pojmi podjetništva, ki se nanašajo na vodenje šole:
– inovativnost,
– avtonomnost,
– učinkovitost,
– odgovornost,
– proaktivno vodenje,
– etično vodenje,
– mrežno povezovanje,
– vizija pri vodenju.
Osnovni kriterij delitve pojmov na skupino jedrnih in nejedrnih je
v tem, da so jedrni povezani neposredno s pridobivanjem in upravljan
jem sredstev organizacije (denar, kapital, posel), med nejedrne – »meh
ke« – izraze pa smo umestili lastnosti, ki so predvsem povezane z voden
jem ljudi.
163
Podjetništvo in podjetniške kompetence pri vodenju šol
v Sloveniji skozi refleksijo v bibliografskih enotah
O učinkih uvajanja podjetništva v vodenje šol v Sloveniji so raziskave zelo
skope. Razlogov za to ne poznamo. Zato nas je zanimalo, kako se zazna
vajo podjetniški izrazi pri obravnavi tematike vodenja šol v literaturi, zla
sti pa v strokovnih revijah, ki obravnavajo vodenje šol. Eden izmed vidi
kov poudarjanja podjetništva in podjetniških kompetenc pri vodenju šol
je tudi to, kako se ti izrazi reflektirajo v literaturi. Pojavljanje tematike v li
teraturi kaže pomembnost posamezne tematike in s tem osredotočenost v
strokovni in znanstveni javnosti določenega področja.
Metodologija
Uporabili smo metodo analize bibliografskih enot po kriteriju pojavljan
ja posameznih izrazov v izraznih zvezah (2–4) s področja podjetništva in
podjetniškega vodenja v povezavi s pojmom šola. Za namen raziskave smo
oblikovali dve skupini pojmovnih zvez, in sicer:
Jedrni pojmi podjetništva s poudarkom na vodenju v povezavi s poj
mom šola; v to skupino smo umestili izraze, kot so:
– podjetniško vodenje,
– kompetence in podjetništvo,
– podjetništvo,
– podjetnik in ravnatelj,
– dobiček,
– komercialno vodenje.
Nejedrni pojmi podjetništva, ki se nanašajo na vodenje šole:
– inovativnost,
– avtonomnost,
– učinkovitost,
– odgovornost,
– proaktivno vodenje,
– etično vodenje,
– mrežno povezovanje,
– vizija pri vodenju.
Osnovni kriterij delitve pojmov na skupino jedrnih in nejedrnih je
v tem, da so jedrni povezani neposredno s pridobivanjem in upravljan
jem sredstev organizacije (denar, kapital, posel), med nejedrne – »meh
ke« – izraze pa smo umestili lastnosti, ki so predvsem povezane z voden
jem ljudi.
163
