Page 162 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 162
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
mo en tip raziskav, ki se ukvarjajo s tem, katere lastnosti in kompeten
ce vidijo kot pomembne sami podjetniki, in drugi tip, katere lastnosti in
kompetence izpostavljajo strokovnjaki in preučevalci podjetništva kot
pomembne. Tudi Hentschke (2009) pravi, da lahko najdemo odgovor v
dveh smereh, in sicer: Katere so pomembne značilnosti, za katere podjet
niki verjamejo, da delujejo, in jih tudi imajo, in drugi način, katere so po
membne karakteristike, za katere raziskovalci podjetništva trdijo, da jih
morajo podjetniki imeti za uspešno vodenje.
Leisey in Lavaroni (2000: str. 28) na osnovi analize omenjajta nasled
nje lastnosti, ki jih vidijo sami podjetniki, da so pomembne za podjetniško
vodenje: »vztrajnost, optimizem, ustvarjalnost, pogum, pripravljenost
tvegati, iznajdljivost, neodvisnost, oportunističnost in premišljenost«. Iz
postavljene so tudi kompetence na področju komunikacij v smislu dobro
komunicirati, da se oblikujejo vizije in poslanstvo ter strategije na način,
ki navdihuje razumevanje in skupno delovanje med zaposlenimi, kupci in
prodajalci. Komuniciranje je neposredno povezano, kot poudarjata Lei
sey and Lavaroni (ibid.), da oblikujejo povezane time, ki razumejo in pod
pirajo poslanstvo organizacije, da kreirajo in skomunicirajo skupno vizi
jo z jasnimi usmeritvami ter motivirajo vse v organizaciji. Sicer pa naj bi
imeli podjetniki po mišljenju samih predvsem specifične kompetence za
področje financ, trženja in prodaje, kot so vzdrževanje primerne denarne
rezerve, nadzor porabe, zbiranje sredstev in spremljanje denarnega toka,
poznavanje kupcev, poznavanje strategij prepričevanja ipd.
Ko pa raziskovalci analizirajo ključne lastnosti in kompetence
podjetnikov, izpostavljajo predvsem – tu bomo v prvi vrsti citirali avtorja
Hatch in Zweig (2000) – toleranco za tveganja, pri čemer se izpostavljajo
predvsem lastno tveganje za poslovni uspeh. Poslovni uspeh ali pa propad
je tesno povezan z osebnim uspehom ali neuspehom. Pri tem se poudar
ja, da so podjetniki za svoj poslovni uspeh pripravljeni tvegati lastno eksi
stenco, saj se pogosto odločajo za zagotovitev osnovnega kapitala in sred
stev podjetja z lastnim premoženjem do skrajnih limitov svojih osebnih
računov, za garancije pa zastavljajo svoje hiše ali si sposojajo denar od dru
žinskih članov ter prijateljev (ibid.). Vendar pa je ta nivo tveganja pri za
gotavljanju kapitala in sredstev povezan nato z zadostno kontrolo vseh de-
javnikov vodenja organizacije, ki so povezani z lastnostmi osebnosti in se
kažejo v močni ter odločni osebnosti, velikem samozaupanju, zmanjša
nju pozornosti v delu za druge in majhni toleranci za predloge usmeritev
drugih, kar se potem kaže v adekvatnem, bolj avtoritarnem stilu vodenja.
Druge karakteristike, ki jih imajo podjetniški vodje po mnenju zgor
njih avtorjev v primerjavi z ostalimi, so velike ambicije (nepopustljivo sle
denje uspehu), vztrajnost in odločenost (kljub neuspehom) in sprejemanje
160
mo en tip raziskav, ki se ukvarjajo s tem, katere lastnosti in kompeten
ce vidijo kot pomembne sami podjetniki, in drugi tip, katere lastnosti in
kompetence izpostavljajo strokovnjaki in preučevalci podjetništva kot
pomembne. Tudi Hentschke (2009) pravi, da lahko najdemo odgovor v
dveh smereh, in sicer: Katere so pomembne značilnosti, za katere podjet
niki verjamejo, da delujejo, in jih tudi imajo, in drugi način, katere so po
membne karakteristike, za katere raziskovalci podjetništva trdijo, da jih
morajo podjetniki imeti za uspešno vodenje.
Leisey in Lavaroni (2000: str. 28) na osnovi analize omenjajta nasled
nje lastnosti, ki jih vidijo sami podjetniki, da so pomembne za podjetniško
vodenje: »vztrajnost, optimizem, ustvarjalnost, pogum, pripravljenost
tvegati, iznajdljivost, neodvisnost, oportunističnost in premišljenost«. Iz
postavljene so tudi kompetence na področju komunikacij v smislu dobro
komunicirati, da se oblikujejo vizije in poslanstvo ter strategije na način,
ki navdihuje razumevanje in skupno delovanje med zaposlenimi, kupci in
prodajalci. Komuniciranje je neposredno povezano, kot poudarjata Lei
sey and Lavaroni (ibid.), da oblikujejo povezane time, ki razumejo in pod
pirajo poslanstvo organizacije, da kreirajo in skomunicirajo skupno vizi
jo z jasnimi usmeritvami ter motivirajo vse v organizaciji. Sicer pa naj bi
imeli podjetniki po mišljenju samih predvsem specifične kompetence za
področje financ, trženja in prodaje, kot so vzdrževanje primerne denarne
rezerve, nadzor porabe, zbiranje sredstev in spremljanje denarnega toka,
poznavanje kupcev, poznavanje strategij prepričevanja ipd.
Ko pa raziskovalci analizirajo ključne lastnosti in kompetence
podjetnikov, izpostavljajo predvsem – tu bomo v prvi vrsti citirali avtorja
Hatch in Zweig (2000) – toleranco za tveganja, pri čemer se izpostavljajo
predvsem lastno tveganje za poslovni uspeh. Poslovni uspeh ali pa propad
je tesno povezan z osebnim uspehom ali neuspehom. Pri tem se poudar
ja, da so podjetniki za svoj poslovni uspeh pripravljeni tvegati lastno eksi
stenco, saj se pogosto odločajo za zagotovitev osnovnega kapitala in sred
stev podjetja z lastnim premoženjem do skrajnih limitov svojih osebnih
računov, za garancije pa zastavljajo svoje hiše ali si sposojajo denar od dru
žinskih članov ter prijateljev (ibid.). Vendar pa je ta nivo tveganja pri za
gotavljanju kapitala in sredstev povezan nato z zadostno kontrolo vseh de-
javnikov vodenja organizacije, ki so povezani z lastnostmi osebnosti in se
kažejo v močni ter odločni osebnosti, velikem samozaupanju, zmanjša
nju pozornosti v delu za druge in majhni toleranci za predloge usmeritev
drugih, kar se potem kaže v adekvatnem, bolj avtoritarnem stilu vodenja.
Druge karakteristike, ki jih imajo podjetniški vodje po mnenju zgor
njih avtorjev v primerjavi z ostalimi, so velike ambicije (nepopustljivo sle
denje uspehu), vztrajnost in odločenost (kljub neuspehom) in sprejemanje
160