Page 163 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 163
j. drobnič ■ podjetniške kompetence in vodenje šol ...
hitrih odločitev brez velike poglobljenosti ali nasvetov, kar pomeni, da je
njihova osrednja orientacija na vse tisto, kar je povezano z upravljanjem
kapitala, financami, sredstvi ter s specifičnim odnosom do svojih zaposle
nih. Deal at al. (2004) poudarjajo, da so si v teh lastnostih običajni pod
jetniki in podjetniški vodje v šolah pravzaprav precej podobni, se pa zelo
razlikujejo od tistih, ki so v vlogi javnih šolskih administratorjev.
Potrebujemo specifično podjetniško vodenje
za nepridobitne organizacije?4
Povsem relevantno vprašanje je, ali je treba za vodenje nepridobitnih orga
nizacij imeti podobne lastnosti kot pri podjetniškem vodenju nasploh in
ali se vodenje podjetniških organizacij v čem razlikuje od vodenja nepri
dobitnih organizacij? Hentschke (2009: str. 151) navaja, da ni nujno, da bi
imeli za dobro vodenje šol povsem identične lastnosti kot za tržna podjet
ja; ravno tako te lastnosti nimajo enake veljave v različnih organizacijah,
kakor tudi lastnosti vodenja v smislu osebnostnih lastnosti niso vedno v
enaki meri zaželene. Zato bi lahko govorili o nekaterih skupnih temeljnih
lastnostih, ki veljajo za uspešno podjetniško vodenje vseh organizacij, ter
bolj ali manj poudarjenih podjetniških lastnostih, ki naj bi jih imel vodja
v šolah. Chen (2007) in Gupta at al. (2004) poudarjajo nekaj najpomemb
nejših kompetenc za vodenje šol, kot so proaktivnost, inovativnost in tudi
prevzemanje tveganj, ki so najpogosteje citirani kot kazalci podjetniške na
ravnanosti tako na osebni kot organizacijski ravni.
Tudi Drucker (1990) trdi, da menedžment za nepridobitne organiza
cije ni primeren, ker preveč poudarja »posel« in finance, vendar pa me
nedžment še kako potrebujejo nepridobitne organizacije za snovanje vizij
in iskanje rezultatov, pri iskanju prostovoljcev ipd. Da nepridobitne orga
nizacije potrebujejo »nekoliko« drugačno vodenje, izhaja iz njihove spe
cifične organiziranosti in okolja, v katerem delujejo. Tavčar in Trunk Šir
ca (1998) izpostavljata osem značilk, med katerimi so: drugačna notranja
urejenost organizacij, odvisnost od javnega financiranja, naročniki niso
na trgu, močan vpliv financerjev, nasprotja udeležencev (deležnikov). Po
leg teh izpostavljata tudi to, da imajo prednost v vodenju takih organizacij
strokovnjaki pred menedžerji. Očitno so nekatere podjetniške kompeten
ce kompatibilne s podjetniškim vodenjem, vendar pa, kot pravita Tavčar
4 Definicij, koga šteti med nepridobitne organizacije, je veliko. Nekatere poudarjajo, da je
ključ razlikovanja od tržnih, da delujejo na specifičnih neprofitnih področjih, kot so šolst-
vo, zdravstvo, prostovoljstvo, socialne dejavnosti ipd. (Tavčar, 2005). Lahko se opredeljuje-
jo glede na to, v katerih okvirih se odvija njihovo poslovanje (tržno ali netržno), kar pome-
ni, da delujejo kot javne službe, ali pa se opredelitev ravna po tem, kdo je njihov ustanovitelj:
država ali zasebnik. Vendar menimo, da je definicija glede delovanja – tržno ali netržno
(javno) okolje – še najbolj ustrezna za namen analize podjetniških kompetenc.
161
hitrih odločitev brez velike poglobljenosti ali nasvetov, kar pomeni, da je
njihova osrednja orientacija na vse tisto, kar je povezano z upravljanjem
kapitala, financami, sredstvi ter s specifičnim odnosom do svojih zaposle
nih. Deal at al. (2004) poudarjajo, da so si v teh lastnostih običajni pod
jetniki in podjetniški vodje v šolah pravzaprav precej podobni, se pa zelo
razlikujejo od tistih, ki so v vlogi javnih šolskih administratorjev.
Potrebujemo specifično podjetniško vodenje
za nepridobitne organizacije?4
Povsem relevantno vprašanje je, ali je treba za vodenje nepridobitnih orga
nizacij imeti podobne lastnosti kot pri podjetniškem vodenju nasploh in
ali se vodenje podjetniških organizacij v čem razlikuje od vodenja nepri
dobitnih organizacij? Hentschke (2009: str. 151) navaja, da ni nujno, da bi
imeli za dobro vodenje šol povsem identične lastnosti kot za tržna podjet
ja; ravno tako te lastnosti nimajo enake veljave v različnih organizacijah,
kakor tudi lastnosti vodenja v smislu osebnostnih lastnosti niso vedno v
enaki meri zaželene. Zato bi lahko govorili o nekaterih skupnih temeljnih
lastnostih, ki veljajo za uspešno podjetniško vodenje vseh organizacij, ter
bolj ali manj poudarjenih podjetniških lastnostih, ki naj bi jih imel vodja
v šolah. Chen (2007) in Gupta at al. (2004) poudarjajo nekaj najpomemb
nejših kompetenc za vodenje šol, kot so proaktivnost, inovativnost in tudi
prevzemanje tveganj, ki so najpogosteje citirani kot kazalci podjetniške na
ravnanosti tako na osebni kot organizacijski ravni.
Tudi Drucker (1990) trdi, da menedžment za nepridobitne organiza
cije ni primeren, ker preveč poudarja »posel« in finance, vendar pa me
nedžment še kako potrebujejo nepridobitne organizacije za snovanje vizij
in iskanje rezultatov, pri iskanju prostovoljcev ipd. Da nepridobitne orga
nizacije potrebujejo »nekoliko« drugačno vodenje, izhaja iz njihove spe
cifične organiziranosti in okolja, v katerem delujejo. Tavčar in Trunk Šir
ca (1998) izpostavljata osem značilk, med katerimi so: drugačna notranja
urejenost organizacij, odvisnost od javnega financiranja, naročniki niso
na trgu, močan vpliv financerjev, nasprotja udeležencev (deležnikov). Po
leg teh izpostavljata tudi to, da imajo prednost v vodenju takih organizacij
strokovnjaki pred menedžerji. Očitno so nekatere podjetniške kompeten
ce kompatibilne s podjetniškim vodenjem, vendar pa, kot pravita Tavčar
4 Definicij, koga šteti med nepridobitne organizacije, je veliko. Nekatere poudarjajo, da je
ključ razlikovanja od tržnih, da delujejo na specifičnih neprofitnih področjih, kot so šolst-
vo, zdravstvo, prostovoljstvo, socialne dejavnosti ipd. (Tavčar, 2005). Lahko se opredeljuje-
jo glede na to, v katerih okvirih se odvija njihovo poslovanje (tržno ali netržno), kar pome-
ni, da delujejo kot javne službe, ali pa se opredelitev ravna po tem, kdo je njihov ustanovitelj:
država ali zasebnik. Vendar menimo, da je definicija glede delovanja – tržno ali netržno
(javno) okolje – še najbolj ustrezna za namen analize podjetniških kompetenc.
161