Page 160 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 160
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
ni sprememb te Strategije izobraževanja so rast, mobilnost, inovativnost in
prožnost. Logični odgovor bi lahko bil, da so ti pristopi primerna orodja za
izvedbo strateških ciljev v danih okoliščinah, v katerih se nahaja izobraže
vanje v državah Evropske unije.
In kakšne so ugotovitve v strokovnih in znanstvenih krogih glede
te problematike? Xaba in Malindi (2010) navajata, da se evropske države
soočajo z vse večjo potrebo po kvaliteti izobraževanja, zlasti v javnih šo
lah, s hitrimi spremembami v okolju, s pomanjkanjem sredstev, z vse večjo
kompleksnostjo, ki je na način administrativnega urejanja težko obvladlji
va. Eno od rešitev za te probleme vidijo tudi v šolskih vodjih, ki potrebuje
jo za te spremembe potrebne lastnosti za podjetniško vodenje, kakor tudi
znanje in kompetence za izvajanje svojih nalog na podjetniških principih.
Zato se pojavlja vse večje zanimanje za ugotavljanje vnosa podjetni
ških instrumentov in orodij vodenja na izobraževalno področje. S tem pa
se porajajo vprašanja glede tega, katere kompetence v vodenju šol naj se
uveljavljajo, kako te spremembe sprejemajo učitelji in vodje, kateri učin
ki se kažejo pri učinkovitosti in uspešnosti šole in kateri problemi pri tem
nastajajo. Ob tem je tudi relevantno vprašanje, kako se te spremembe ref
lektirajo – zaznavajo kot pojavni fenomen v aktualni (slovenski) bibliogra
fiji. To je tudi osrednje vprašanje tega prispevka.
Preden se lotimo vprašanja pojavnosti podjetniških kompetenc in
podjetniškega vodenja v izobraževanju skozi presek – pojavljanje v sloven
ski bibliografiji, je treba predstaviti ključno terminologijo, ki se nanaša na
to področje proučevanja.
Podjetniško vodenje
Najprej je dobro razložiti, kaj je to podjetniško vodenje in po čem je zna
čilno. Besedna zveza podjetniško vodenje se v osnovi sestoji iz pojma pod
jetništvo, ki ga med mnogimi avtorji Stevenson in Gumpert (1985) opisu
jeta kot ustvarjanje poslovnih priložnosti izven virov, ki jih posameznik
sicer kontrolira. V tej definiciji lahko razberemo razsežnost med posamez
nikom in družbo, »saj mora posameznik kot podjetnik iskati vire v širši
družbi« (Stevenson, 2000: str. 3). Ravno tako pa med mnogimi citirani
mi definicijami vodenja lahko omenimo razlago Kotterja (1990), ki pou
darja, da se v vodenju povezujejo strateške vizije s sposobnostmi vplivanja
in motiviranja drugih preko sistemov, procesov in kulture v posamezni or
ganizaciji.
Če zgornje razlage povežemo, pomeni, da podjetniško vodenje vklju
čuje vodenje organizacije v okviru določenih odnosov in kulture za na
mene ustvarjanja poslovnih priložnosti v širšem okolju. To pa, kot pravi
Stevenson, zahteva razumevanje, kako ravnati s tveganji, negotovostmi in
158
ni sprememb te Strategije izobraževanja so rast, mobilnost, inovativnost in
prožnost. Logični odgovor bi lahko bil, da so ti pristopi primerna orodja za
izvedbo strateških ciljev v danih okoliščinah, v katerih se nahaja izobraže
vanje v državah Evropske unije.
In kakšne so ugotovitve v strokovnih in znanstvenih krogih glede
te problematike? Xaba in Malindi (2010) navajata, da se evropske države
soočajo z vse večjo potrebo po kvaliteti izobraževanja, zlasti v javnih šo
lah, s hitrimi spremembami v okolju, s pomanjkanjem sredstev, z vse večjo
kompleksnostjo, ki je na način administrativnega urejanja težko obvladlji
va. Eno od rešitev za te probleme vidijo tudi v šolskih vodjih, ki potrebuje
jo za te spremembe potrebne lastnosti za podjetniško vodenje, kakor tudi
znanje in kompetence za izvajanje svojih nalog na podjetniških principih.
Zato se pojavlja vse večje zanimanje za ugotavljanje vnosa podjetni
ških instrumentov in orodij vodenja na izobraževalno področje. S tem pa
se porajajo vprašanja glede tega, katere kompetence v vodenju šol naj se
uveljavljajo, kako te spremembe sprejemajo učitelji in vodje, kateri učin
ki se kažejo pri učinkovitosti in uspešnosti šole in kateri problemi pri tem
nastajajo. Ob tem je tudi relevantno vprašanje, kako se te spremembe ref
lektirajo – zaznavajo kot pojavni fenomen v aktualni (slovenski) bibliogra
fiji. To je tudi osrednje vprašanje tega prispevka.
Preden se lotimo vprašanja pojavnosti podjetniških kompetenc in
podjetniškega vodenja v izobraževanju skozi presek – pojavljanje v sloven
ski bibliografiji, je treba predstaviti ključno terminologijo, ki se nanaša na
to področje proučevanja.
Podjetniško vodenje
Najprej je dobro razložiti, kaj je to podjetniško vodenje in po čem je zna
čilno. Besedna zveza podjetniško vodenje se v osnovi sestoji iz pojma pod
jetništvo, ki ga med mnogimi avtorji Stevenson in Gumpert (1985) opisu
jeta kot ustvarjanje poslovnih priložnosti izven virov, ki jih posameznik
sicer kontrolira. V tej definiciji lahko razberemo razsežnost med posamez
nikom in družbo, »saj mora posameznik kot podjetnik iskati vire v širši
družbi« (Stevenson, 2000: str. 3). Ravno tako pa med mnogimi citirani
mi definicijami vodenja lahko omenimo razlago Kotterja (1990), ki pou
darja, da se v vodenju povezujejo strateške vizije s sposobnostmi vplivanja
in motiviranja drugih preko sistemov, procesov in kulture v posamezni or
ganizaciji.
Če zgornje razlage povežemo, pomeni, da podjetniško vodenje vklju
čuje vodenje organizacije v okviru določenih odnosov in kulture za na
mene ustvarjanja poslovnih priložnosti v širšem okolju. To pa, kot pravi
Stevenson, zahteva razumevanje, kako ravnati s tveganji, negotovostmi in
158
