Page 150 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 150
šolsko polje, letnik xxvii, številka 3–4
raziskati primarni izvor elementov internacionalizacije, ki so se v takšni
ali drugačni obliki ohranili do današnjih dni.
V današnjem času je politika raziskavam posvetila, razumljivo, pre
cej več pozornosti, čeprav je bila ta pozornost morda finančno podhra
njena. Z namenom uresničitve Lizbonske strategije, da Evropa do konca
2010 postane najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvu na
svetu, je evropski politični vrh celo lansiral skupno evropsko raziskovalno
politiko, ki tvori evropski raziskovalni prostor (ERA, European Research
Area). Primeri iz današnje prakse so okvirni programi ter COST (Euro
pean cooperation in Science and Technology).
Povezovanje historičnih elementov v današnje oblike
internacionalizacije
Teorije o elementih internacionalizacije sicer niso nove, saj so že mnogi
avtorji poskušali najti osnovne gradnike (Harari, 1989 v Qiang, 2003; Au
das, 1991 v Qiang, 2003; Aigner et al., 1992 v Qiang, 2003; Norfleet in
Wilcox, 1992 v Qiang, 2003; Scott, 1992 v Qiang, 2003; Francis, 1993 v Qi
ang, 2003; Knight, 1994 v Qiang, 2003; de Haan, 2013), vendar so se jih lo
tevali vsak iz svojega aspekta, nikoli pa zgodovinskega.
Današnje obujanje historičnih elementov, ki se zrcalijo v vseh mogo
čih oblikah sodobne internacionalizacije, je predstavljeno v historičnem
modelu teh elementov na Shemi 1. Shema predstavlja nadgradnjo okvir
ja čezmejnega šolstva J. Knight (2007b), ki sistematično navaja oz. prika
zuje različne oblike sodobne internacionalizacije visokega šolstva. Oblike
današnje internacionalizacije (leva stran Sheme 1) so v bistvu sistematično
sestavljene iz historičnih elementov internacionalizacije (desna stran She
me 1), na načine, ponazorjene s puščicami.
Poglejmo za ilustracijo, kako so navedene oblike internacionaliza
cije sestavljene iz (historičnih) elementov. Sodobna internacionalizacija
univerz, ki vključuje ljudi, torej študente, akademsko osebje, raziskoval
ce ter druge partnerje, vsebuje historične elemente študentske in akadem
ske mobilnosti ter uporabo sodobnega skupnega jezika znanosti, običajno
angleščine, današnje lingua franca. Različne narodnosti uporabljajo isti
jezik za medsebojno sporazumevanje, kot so včasih uporabljali latinšči
no, ter študirajo/raziskujejo tudi na drugih, ne le na svojih univerzah. Pri
tem premikanju v prostoru jim pomaga še en historični element, tj. sistem
mednarodnega (so)financiranja. Najbolj znan praktični primer tega ele
menta je (finančna) shema Erasmus+.
Na področju študijskih programov, ki vključujejo internacionaliza
cijo, najdemo danes twinning programe, franšize, artikulirane/validira
ne, skupne in dvojne študijske programe ter on-line programe oz. študijske
148
raziskati primarni izvor elementov internacionalizacije, ki so se v takšni
ali drugačni obliki ohranili do današnjih dni.
V današnjem času je politika raziskavam posvetila, razumljivo, pre
cej več pozornosti, čeprav je bila ta pozornost morda finančno podhra
njena. Z namenom uresničitve Lizbonske strategije, da Evropa do konca
2010 postane najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvu na
svetu, je evropski politični vrh celo lansiral skupno evropsko raziskovalno
politiko, ki tvori evropski raziskovalni prostor (ERA, European Research
Area). Primeri iz današnje prakse so okvirni programi ter COST (Euro
pean cooperation in Science and Technology).
Povezovanje historičnih elementov v današnje oblike
internacionalizacije
Teorije o elementih internacionalizacije sicer niso nove, saj so že mnogi
avtorji poskušali najti osnovne gradnike (Harari, 1989 v Qiang, 2003; Au
das, 1991 v Qiang, 2003; Aigner et al., 1992 v Qiang, 2003; Norfleet in
Wilcox, 1992 v Qiang, 2003; Scott, 1992 v Qiang, 2003; Francis, 1993 v Qi
ang, 2003; Knight, 1994 v Qiang, 2003; de Haan, 2013), vendar so se jih lo
tevali vsak iz svojega aspekta, nikoli pa zgodovinskega.
Današnje obujanje historičnih elementov, ki se zrcalijo v vseh mogo
čih oblikah sodobne internacionalizacije, je predstavljeno v historičnem
modelu teh elementov na Shemi 1. Shema predstavlja nadgradnjo okvir
ja čezmejnega šolstva J. Knight (2007b), ki sistematično navaja oz. prika
zuje različne oblike sodobne internacionalizacije visokega šolstva. Oblike
današnje internacionalizacije (leva stran Sheme 1) so v bistvu sistematično
sestavljene iz historičnih elementov internacionalizacije (desna stran She
me 1), na načine, ponazorjene s puščicami.
Poglejmo za ilustracijo, kako so navedene oblike internacionaliza
cije sestavljene iz (historičnih) elementov. Sodobna internacionalizacija
univerz, ki vključuje ljudi, torej študente, akademsko osebje, raziskoval
ce ter druge partnerje, vsebuje historične elemente študentske in akadem
ske mobilnosti ter uporabo sodobnega skupnega jezika znanosti, običajno
angleščine, današnje lingua franca. Različne narodnosti uporabljajo isti
jezik za medsebojno sporazumevanje, kot so včasih uporabljali latinšči
no, ter študirajo/raziskujejo tudi na drugih, ne le na svojih univerzah. Pri
tem premikanju v prostoru jim pomaga še en historični element, tj. sistem
mednarodnega (so)financiranja. Najbolj znan praktični primer tega ele
menta je (finančna) shema Erasmus+.
Na področju študijskih programov, ki vključujejo internacionaliza
cijo, najdemo danes twinning programe, franšize, artikulirane/validira
ne, skupne in dvojne študijske programe ter on-line programe oz. študijske
148
