Page 113 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 113
Merjenje učinkov IKT na nivoju učiteljev
z uporabo podatkov ICILS 2013
Barbara Neža Brečko
Spodbujanje rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
v izobraževanju je zapisano v večini evropskih strateških dokumen
tov (npr. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in
usposabljanju (ET 2020), Evropska digitalna agenda, Vnovični razmislek
o izobraževanju, iniciativa Odpiranje izobraževanja, Smernice za uspešni
razvoj in implementacijo 1:1, Evropski okvir digitalnih kompetenc za dr
žavljane ...). Pregled evropskih in nacionalnih dokumentov ter strategij
kaže na zavedanje odločevalcev o pomembnosti prehoda v intenzivnejšo
rabo IKT v izobraževanju, kljub temu lahko opazimo, da ni sistematične
ga in kontinuiranega evalviranja tega procesa. Težava, s katero se soočamo,
je namreč ta, da kljub priporočilom o vključevanju IKT v izobraževalni
proces še vedno ne vemo natančno, kakšni so učinki IKT na izobraževan
je in kako te učinke meriti. Kot pravi Pedro (2012), države in tudi širše
(Evropska skupnost) pripravljajo strategije in načrte za čim večjo vključe
nost tehnologije v izobraževanje, kljub temu da o učinku uporabe tehno
logije vemo relativno malo.
Ena od omejitev, na katere naletimo, ko preučujemo učinke IKT v
izobraževanju, so metodološke ovire. Merjenje učinkov uporabe IKT v
izobraževanju je kompleksna naloga, ker se procesi odvijajo na več nivojih,
in sicer na makro- (nacionalno), mezo- (institucionalnem) in mikro- (in
dividualnem) nivoju. Učinki IKT se kažejo na vseh treh nivojih, nivoji pa
so obenem soodvisni. Poleg tega je treba za analizo učinkov IKT na izo
braževalni proces upoštevati tudi prepletenost povezav med uporabo IKT
in drugimi dejavniki, ki tudi vplivajo tako na izobraževanje kot tudi upo
111
z uporabo podatkov ICILS 2013
Barbara Neža Brečko
Spodbujanje rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)
v izobraževanju je zapisano v večini evropskih strateških dokumen
tov (npr. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in
usposabljanju (ET 2020), Evropska digitalna agenda, Vnovični razmislek
o izobraževanju, iniciativa Odpiranje izobraževanja, Smernice za uspešni
razvoj in implementacijo 1:1, Evropski okvir digitalnih kompetenc za dr
žavljane ...). Pregled evropskih in nacionalnih dokumentov ter strategij
kaže na zavedanje odločevalcev o pomembnosti prehoda v intenzivnejšo
rabo IKT v izobraževanju, kljub temu lahko opazimo, da ni sistematične
ga in kontinuiranega evalviranja tega procesa. Težava, s katero se soočamo,
je namreč ta, da kljub priporočilom o vključevanju IKT v izobraževalni
proces še vedno ne vemo natančno, kakšni so učinki IKT na izobraževan
je in kako te učinke meriti. Kot pravi Pedro (2012), države in tudi širše
(Evropska skupnost) pripravljajo strategije in načrte za čim večjo vključe
nost tehnologije v izobraževanje, kljub temu da o učinku uporabe tehno
logije vemo relativno malo.
Ena od omejitev, na katere naletimo, ko preučujemo učinke IKT v
izobraževanju, so metodološke ovire. Merjenje učinkov uporabe IKT v
izobraževanju je kompleksna naloga, ker se procesi odvijajo na več nivojih,
in sicer na makro- (nacionalno), mezo- (institucionalnem) in mikro- (in
dividualnem) nivoju. Učinki IKT se kažejo na vseh treh nivojih, nivoji pa
so obenem soodvisni. Poleg tega je treba za analizo učinkov IKT na izo
braževalni proces upoštevati tudi prepletenost povezav med uporabo IKT
in drugimi dejavniki, ki tudi vplivajo tako na izobraževanje kot tudi upo
111
