Page 55 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 55
s. pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
dejavnike učencev kot dejavnike učnega okolja (pri učiteljih) in pokazal,
kako ti v interakciji delujejo na bralno pismenost učencev.
Zaključki
Dosežki slovenskih učencev v bralni pismenosti kažejo, da osnovnošolski
kurikul in iz njega izhajajoče aktivnosti vključujejo učinkovite načine za
razvijanje bralne pismenosti. Izziv pa še vedno predstavljajo velike razli
ke v bralni pismenosti med spoloma, ki so stabilne od četrtega razreda na
prej. Kot kažejo tuje raziskave, bi bila ena od možnih poti za zmanjševanje
teh razlik sistematično razvijanje predbralnih spretnosti v predšolskem
obdobju in kakovosten pouk začetnega opismenjevanja s poudarkom na
razvoju fonoloških sposobnosti. Slovenski rezultati nekaterih dejavnikov
učnega okolja pri slovenščini izpostavljajo zlasti potrebo po ozaveščanju
srednješolskih učiteljev, da so tudi oni tisti, ki lahko s svojim entuziaz
mom, zlasti pa z več učne podpore in s kvalitetnejšo povratno informa
cijo učencem posredno – preko večje motiviranosti učencev za učenje,
pripomorejo k boljšim učnim dosežkom nasploh, pa tudi k boljši bralni
pismenosti.
Literatura
Bachmann, C., Luccio, R., in Salvadori , E. (2005) Statistična pomembnost
in njen pomen. Psihološka obzorja 14(3), str. 7–40.
Baker, M., in Milligan, K. (2013) Boy-girl differences in parental time invest-
ments: Evidence from three countries (No. w18893). Canada: National
Bureau of Economic Research.
Bronfenbrenner, U., in Morris, P. A. (2007) The bioecological model of
human development. V Bronfenbrenner, U. in Moris, P.A. (ur.).
Handbook of child psychology. Willey and Sons, Inc.
Cankar, G. (2013) Bralna pismenost in merjenje napredka v šoli. V Nolimal,
F., in Novaković, T. (ur.). Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska iz-
hodišča in empirične ugotovitve. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Chan, J. C. Y., in Lam, S. (2010) Effects of different evaluative feedback on
students’ self-efficacy in learning. Instructional Science 38, str. 37–58.
Chiu, M. M., in McBridge-Chang, C. (2006) Gender, context, and reading:
a comparison of students in 43 countries. Scientific Studies of Reading
10(4), str. 331–362.
Doupona, M. (2017) Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016.
Povzetek rezultatov. Spletna stran: http://novice.pei.si/wp-content/uplo
ads/sites/2/2017/12/PIRLS_povzetek.pdf (pridobljeno 6. 2. 2019).
53
dejavnike učencev kot dejavnike učnega okolja (pri učiteljih) in pokazal,
kako ti v interakciji delujejo na bralno pismenost učencev.
Zaključki
Dosežki slovenskih učencev v bralni pismenosti kažejo, da osnovnošolski
kurikul in iz njega izhajajoče aktivnosti vključujejo učinkovite načine za
razvijanje bralne pismenosti. Izziv pa še vedno predstavljajo velike razli
ke v bralni pismenosti med spoloma, ki so stabilne od četrtega razreda na
prej. Kot kažejo tuje raziskave, bi bila ena od možnih poti za zmanjševanje
teh razlik sistematično razvijanje predbralnih spretnosti v predšolskem
obdobju in kakovosten pouk začetnega opismenjevanja s poudarkom na
razvoju fonoloških sposobnosti. Slovenski rezultati nekaterih dejavnikov
učnega okolja pri slovenščini izpostavljajo zlasti potrebo po ozaveščanju
srednješolskih učiteljev, da so tudi oni tisti, ki lahko s svojim entuziaz
mom, zlasti pa z več učne podpore in s kvalitetnejšo povratno informa
cijo učencem posredno – preko večje motiviranosti učencev za učenje,
pripomorejo k boljšim učnim dosežkom nasploh, pa tudi k boljši bralni
pismenosti.
Literatura
Bachmann, C., Luccio, R., in Salvadori , E. (2005) Statistična pomembnost
in njen pomen. Psihološka obzorja 14(3), str. 7–40.
Baker, M., in Milligan, K. (2013) Boy-girl differences in parental time invest-
ments: Evidence from three countries (No. w18893). Canada: National
Bureau of Economic Research.
Bronfenbrenner, U., in Morris, P. A. (2007) The bioecological model of
human development. V Bronfenbrenner, U. in Moris, P.A. (ur.).
Handbook of child psychology. Willey and Sons, Inc.
Cankar, G. (2013) Bralna pismenost in merjenje napredka v šoli. V Nolimal,
F., in Novaković, T. (ur.). Bralna pismenost v vrtcu in šoli. Teoretska iz-
hodišča in empirične ugotovitve. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Chan, J. C. Y., in Lam, S. (2010) Effects of different evaluative feedback on
students’ self-efficacy in learning. Instructional Science 38, str. 37–58.
Chiu, M. M., in McBridge-Chang, C. (2006) Gender, context, and reading:
a comparison of students in 43 countries. Scientific Studies of Reading
10(4), str. 331–362.
Doupona, M. (2017) Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS 2016.
Povzetek rezultatov. Spletna stran: http://novice.pei.si/wp-content/uplo
ads/sites/2/2017/12/PIRLS_povzetek.pdf (pridobljeno 6. 2. 2019).
53
