Page 53 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 53
s. pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
prednostih pri tem predmetu. Slika 7 prikazuje pojavnost odgovora niko
li/skoraj nikoli pri slovenskih učencih glede na povprečje držav OECD.
Slika 7: Povratna informacija učitelja slovenščine učencem.
Slika 7 prikazuje, da slovenski učenci v pomembno višjem odstot
ku primerov poročajo o tem, da nikoli oz. skoraj nikoli ne dobijo povrat
ne informacije s strani učitelja slovenščine. Slaba tretjina učencev poro
ča, da jim učitelji ne povedo, kako lahko izboljšajo svoj uspeh (v državah
OECD je takih le slaba petina učencev); niti jim ne povedo, katera so nji
hova močna področja/prednosti (skoraj polovica slovenskih učencev na
pram tretjini učencev iz držav OECD), niti, na katerih področjih bi se
lahko še izboljšali (33 % slovenskih učencev proti 20 % učencev iz držav
OECD). Pri tem avtorji poudarjajo, da je povratna informacija učencu o
njegovem delu pomembna za razvoj zaznane kompetentnosti učenca, ki pa
je močan motivacijski »motor« in vodi k boljšim dosežkom (npr. Puklek
Levpušček in Marentič Požarnik, 2005; Chan in Lam, 2010). Iz Slike 7
lahko, vsaj posredno, razberemo, da te povratne informacije niso kako
vostne, saj jim manjkajo značilnosti dobre povratne informacije (Puklek
Levpušček in Marentič Požarnik, 2005) – niso niti konkretne (Mi pove,
na katerih področjih se lahko še izboljšam; Mi pove, kako lahko izboljšam
svoj uspeh) niti ne izhajajo iz pozitivnih vidikov učenčevega dela in ne ka
žejo njegovega relativnega napredka (Me obvešča o mojih prednostih pri
tem predmetu).
Zaznana čustvena opora učitelja
Pomemben dejavnik varnega učnega okolja je tudi količina čustvene opo
re, ki jo zaznavajo učenci s strani učitelja. Čustveno oporo je PISA ugo
tavljala s tremi postavkami, pri čemer pa so učenci izrazili stopnjo strin
janja s postavkami pri zadnjih dveh urah slovenščine na 4- stopenjski
lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – strinjam se in 4 –
popolnoma se strinjam) (Slika 8).
51
prednostih pri tem predmetu. Slika 7 prikazuje pojavnost odgovora niko
li/skoraj nikoli pri slovenskih učencih glede na povprečje držav OECD.
Slika 7: Povratna informacija učitelja slovenščine učencem.
Slika 7 prikazuje, da slovenski učenci v pomembno višjem odstot
ku primerov poročajo o tem, da nikoli oz. skoraj nikoli ne dobijo povrat
ne informacije s strani učitelja slovenščine. Slaba tretjina učencev poro
ča, da jim učitelji ne povedo, kako lahko izboljšajo svoj uspeh (v državah
OECD je takih le slaba petina učencev); niti jim ne povedo, katera so nji
hova močna področja/prednosti (skoraj polovica slovenskih učencev na
pram tretjini učencev iz držav OECD), niti, na katerih področjih bi se
lahko še izboljšali (33 % slovenskih učencev proti 20 % učencev iz držav
OECD). Pri tem avtorji poudarjajo, da je povratna informacija učencu o
njegovem delu pomembna za razvoj zaznane kompetentnosti učenca, ki pa
je močan motivacijski »motor« in vodi k boljšim dosežkom (npr. Puklek
Levpušček in Marentič Požarnik, 2005; Chan in Lam, 2010). Iz Slike 7
lahko, vsaj posredno, razberemo, da te povratne informacije niso kako
vostne, saj jim manjkajo značilnosti dobre povratne informacije (Puklek
Levpušček in Marentič Požarnik, 2005) – niso niti konkretne (Mi pove,
na katerih področjih se lahko še izboljšam; Mi pove, kako lahko izboljšam
svoj uspeh) niti ne izhajajo iz pozitivnih vidikov učenčevega dela in ne ka
žejo njegovega relativnega napredka (Me obvešča o mojih prednostih pri
tem predmetu).
Zaznana čustvena opora učitelja
Pomemben dejavnik varnega učnega okolja je tudi količina čustvene opo
re, ki jo zaznavajo učenci s strani učitelja. Čustveno oporo je PISA ugo
tavljala s tremi postavkami, pri čemer pa so učenci izrazili stopnjo strin
janja s postavkami pri zadnjih dveh urah slovenščine na 4- stopenjski
lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – strinjam se in 4 –
popolnoma se strinjam) (Slika 8).
51
