Page 52 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 52
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Pogostost zaznane opore učitelja slovenščine je pri slovenskih učen
cih najnižja med vsemi 79 državami in znaša –0,6. To je precej zaskrblju
joč rezultat. Zato smo pogledali pogostost dveh vidikov učne podpore
učencem, in sicer podporo učencem pri učenju nasploh in dodatno pod
poro, kadar jo učenec potrebuje (Slika 6).
Slika 6: Zaznana učna opora učitelja pri dveh postavkah.
Najpogostejše zaznave učencev so, da jim učitelj sam od sebe pri
učenju pomaga včasih oz. zelo redko. To kaže, da so učitelji slovenščine
v srednji šoli (pre)malo senzibilni oz. pozorni na to, kdo od učencev po
trebuje pomoč pri učenju. Hkrati pa učenci sporočajo, da jim učitelj ve
činoma oz. vsako uro ponudi dodatno pomoč, kadar jo potrebujejo. Pri
dodatni pomoči učitelja pa se morajo učenci obrniti nanj osebno – se izpo
staviti in ga prositi za to pomoč. Prošnja učenca po pomoči pa je odvisna
od mnogih dejavnikov. Eden od njih je npr. učenčeva ciljno motivacijska
naravnanost. Če je učenec usmerjen v izogibanje izkazovanja neobvlado
vanja oz. lastnih nezmožnosti, potem ne bo prosil učitelja za pomoč, saj
bi se s tem izpostavil ter učitelju in vrstnikom pokazal, da je nesposoben.
Kadar je tak učenec v oddelku, v katerem prevladuje izrazita storilnostna
kultura, kjer vrednost učenca določa njegov dosežek, potem se učenec pri
vsakem iskanju pomoči izpostavi morebitnemu posmehovanju vrstnikov
in s tem nevarnosti za zniževanje lastnega socialnega položaja.
Zaznana učna opora se kaže tudi skozi (kakovostno) povratno infor-
macijo učencem. Učenci so poročali, kako pogosto jim učitelji slovenščine
dajejo povratno informacijo in kakšna je ta. Na 4-stopenjski lestvici (1 –
nikoli/skoraj nikoli do 4 – pri vseh ali skoraj vseh urah) so odgovarjali na
3 postavke: Učitelj mi pove, kako lahko izboljšam svoj uspeh; Učitelj mi
pove, na katerih področjih se lahko izboljšam; Učitelj me obvešča o mojih
50
Pogostost zaznane opore učitelja slovenščine je pri slovenskih učen
cih najnižja med vsemi 79 državami in znaša –0,6. To je precej zaskrblju
joč rezultat. Zato smo pogledali pogostost dveh vidikov učne podpore
učencem, in sicer podporo učencem pri učenju nasploh in dodatno pod
poro, kadar jo učenec potrebuje (Slika 6).
Slika 6: Zaznana učna opora učitelja pri dveh postavkah.
Najpogostejše zaznave učencev so, da jim učitelj sam od sebe pri
učenju pomaga včasih oz. zelo redko. To kaže, da so učitelji slovenščine
v srednji šoli (pre)malo senzibilni oz. pozorni na to, kdo od učencev po
trebuje pomoč pri učenju. Hkrati pa učenci sporočajo, da jim učitelj ve
činoma oz. vsako uro ponudi dodatno pomoč, kadar jo potrebujejo. Pri
dodatni pomoči učitelja pa se morajo učenci obrniti nanj osebno – se izpo
staviti in ga prositi za to pomoč. Prošnja učenca po pomoči pa je odvisna
od mnogih dejavnikov. Eden od njih je npr. učenčeva ciljno motivacijska
naravnanost. Če je učenec usmerjen v izogibanje izkazovanja neobvlado
vanja oz. lastnih nezmožnosti, potem ne bo prosil učitelja za pomoč, saj
bi se s tem izpostavil ter učitelju in vrstnikom pokazal, da je nesposoben.
Kadar je tak učenec v oddelku, v katerem prevladuje izrazita storilnostna
kultura, kjer vrednost učenca določa njegov dosežek, potem se učenec pri
vsakem iskanju pomoči izpostavi morebitnemu posmehovanju vrstnikov
in s tem nevarnosti za zniževanje lastnega socialnega položaja.
Zaznana učna opora se kaže tudi skozi (kakovostno) povratno infor-
macijo učencem. Učenci so poročali, kako pogosto jim učitelji slovenščine
dajejo povratno informacijo in kakšna je ta. Na 4-stopenjski lestvici (1 –
nikoli/skoraj nikoli do 4 – pri vseh ali skoraj vseh urah) so odgovarjali na
3 postavke: Učitelj mi pove, kako lahko izboljšam svoj uspeh; Učitelj mi
pove, na katerih področjih se lahko izboljšam; Učitelj me obvešča o mojih
50
