Page 48 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 48
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Omenjeno razlago podpira tudi aktualni prikaz povezav med mo
tiviranostjo oz. nemotiviranostjo za branje in zaznano kompetentnostjo,
dobljen z odgovorom na trditev: »Sem dober bralec« v študiji PISA 2018
(Tabela 2).
Iz rezultatov v Tabeli 2 lahko razberemo jasen vzorec sicer nizkih,
vendar statistično pomembnih negativnih povezanosti zaznane lastne ne
kompetentnosti z nemotiviranim vedenjem ter na drugi strani nizke, ven
dar statistično pomembne povezanosti med zaznano kompetentnostjo in
motivacijo za branje.
Za zaključek bi poudarili, da velja pri razlikah med spoloma v bral
ni motivaciji iskati poti za njen dvig pri fantih že zgodaj – v predšolskem
obdobju pri razvoju njihovih predbralnih zmožnosti (zlasti sposobnosti
fonološkega zavedanja) in širjenju besedišča z več branja staršev fantom;
pa tudi v obdobju prvega triletja s kakovostnim poukom začetnega opis
menjevanja, z dovolj urjenja v spretnosti tehnike branja in v večji izbiri
bralnega gradiva, ki zanima fante.
Značilnosti učnega okolja pri slovenščini vs. bralna
pismenost
Pri pojasnjevanju učnih dosežkov učencev različne psihološke teorije pou
darjajo pomen kakovostnega učnega okolja (npr. ekološka teorija razvoja,
Bronfenbrenner in Morris, 2007; teorija samodoločenosti, Ryan in Deci,
2000). K uspešnemu učnemu razvoju učencev pa na ravni razreda odlo
čilno prispevajo učitelji. Pianta, Hamre in Mintz (2012) poudarjajo, da se
učiteljevo zagotavljanje kakovosti učnega okolja kaže na treh področjih: 1)
v učni podpori, ki se kaže v opori učitelja, kot jo zaznavajo učenci, in v ka
kovostni povratni informaciji; 2) v čustveni podpori učencem, ki se kaže
v učiteljevi občutljivost za učence in upoštevanju perspektive učencev; 3) v
organiziranosti razreda, ki se kaže skozi način uravnavanja vedenja učen
cev ter skozi oblike poučevanja.
Zato smo v sekundarno analizo slovenskih dosežkov učencev v bral
ni pismenosti vključili naslednje spremenljivke značilnosti učnega okolja,
ki jih je ugotavljala PISA 2018: entuziazem učitelja, učno oporo (zaznano
učno oporo in nudenje povratnih informacij) in čustveno oporo. Pri tem
pa omenjene značilnosti učnega okolja ne delujejo na učence in njihove
dosežke neposredno, pač pa v odvisnosti od tega, kako te značilnosti za
znavajo učenci. Pogled učencev je torej nekakšna »leča«, skozi katero se
zrcalijo omenjene značilnosti učitelja.
Pri tem moramo opozoriti, da velja v nadaljevanju prikazane pove
zave med značilnostmi učnega okolja in dosežki učencev v bralni pisme
nosti razlagati z nekaterimi omejitvami. PISA namreč ugotavlja kakovost
46
Omenjeno razlago podpira tudi aktualni prikaz povezav med mo
tiviranostjo oz. nemotiviranostjo za branje in zaznano kompetentnostjo,
dobljen z odgovorom na trditev: »Sem dober bralec« v študiji PISA 2018
(Tabela 2).
Iz rezultatov v Tabeli 2 lahko razberemo jasen vzorec sicer nizkih,
vendar statistično pomembnih negativnih povezanosti zaznane lastne ne
kompetentnosti z nemotiviranim vedenjem ter na drugi strani nizke, ven
dar statistično pomembne povezanosti med zaznano kompetentnostjo in
motivacijo za branje.
Za zaključek bi poudarili, da velja pri razlikah med spoloma v bral
ni motivaciji iskati poti za njen dvig pri fantih že zgodaj – v predšolskem
obdobju pri razvoju njihovih predbralnih zmožnosti (zlasti sposobnosti
fonološkega zavedanja) in širjenju besedišča z več branja staršev fantom;
pa tudi v obdobju prvega triletja s kakovostnim poukom začetnega opis
menjevanja, z dovolj urjenja v spretnosti tehnike branja in v večji izbiri
bralnega gradiva, ki zanima fante.
Značilnosti učnega okolja pri slovenščini vs. bralna
pismenost
Pri pojasnjevanju učnih dosežkov učencev različne psihološke teorije pou
darjajo pomen kakovostnega učnega okolja (npr. ekološka teorija razvoja,
Bronfenbrenner in Morris, 2007; teorija samodoločenosti, Ryan in Deci,
2000). K uspešnemu učnemu razvoju učencev pa na ravni razreda odlo
čilno prispevajo učitelji. Pianta, Hamre in Mintz (2012) poudarjajo, da se
učiteljevo zagotavljanje kakovosti učnega okolja kaže na treh področjih: 1)
v učni podpori, ki se kaže v opori učitelja, kot jo zaznavajo učenci, in v ka
kovostni povratni informaciji; 2) v čustveni podpori učencem, ki se kaže
v učiteljevi občutljivost za učence in upoštevanju perspektive učencev; 3) v
organiziranosti razreda, ki se kaže skozi način uravnavanja vedenja učen
cev ter skozi oblike poučevanja.
Zato smo v sekundarno analizo slovenskih dosežkov učencev v bral
ni pismenosti vključili naslednje spremenljivke značilnosti učnega okolja,
ki jih je ugotavljala PISA 2018: entuziazem učitelja, učno oporo (zaznano
učno oporo in nudenje povratnih informacij) in čustveno oporo. Pri tem
pa omenjene značilnosti učnega okolja ne delujejo na učence in njihove
dosežke neposredno, pač pa v odvisnosti od tega, kako te značilnosti za
znavajo učenci. Pogled učencev je torej nekakšna »leča«, skozi katero se
zrcalijo omenjene značilnosti učitelja.
Pri tem moramo opozoriti, da velja v nadaljevanju prikazane pove
zave med značilnostmi učnega okolja in dosežki učencev v bralni pisme
nosti razlagati z nekaterimi omejitvami. PISA namreč ugotavlja kakovost
46
