Page 49 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 49
s. pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
učnega okolja pri učencih, katerih večina je bila v prvem letniku srednje
šole, in sicer v specifičnem kontekstu – pri predmetu slovenščina. Pri ne
katerih spremenljivkah (npr. pri ugotavljanju zaznane čustvene opore uči
telja) učenci ocenjujejo te značilnosti samo za zadnji dve uri. Zato se je
treba zavedati, da ni mogoče neposredno povezovati enega zelo specifič
nega vidika kakovostnega učnega okolja z dosežkom bralne pismenosti,
ki je rezultat interaktivnega delovanja tako dejavnikov učencev kot dejav
nikov okolja skozi celotno pred- in osnovnošolsko obdobje. Čeprav teh
spremenljivk ne moremo neposredno povezovati s trenutno bralno pisme
nostjo učencev, pa dobro orisujejo kakovost obstoječega učnega okolja v
srednjih šolah, v katerih poteka oz. naj bi potekal nadaljnji razvoj bralne
pismenosti učencev.
Entuziazem učitelja
Sodobne opredelitve entuziazma učitelja vključujejo tako občutja učitelja
glede predmeta kot tudi to, kako izraža ta občutja – npr. skozi geste, teles
ne gibe, izraze na obrazu in intonacijo glasu, pogosto uporabo humorja
ipd. Vse skupaj kaže na močan interes in strast učitelja za poučevanje pred
meta (Frenzel et al., 2019).
Učenci so na 4-stopenjski lestvici odgovarjali na štiri postavke,
ki so skupaj predstavljale t. i. indeks zaznanega entuziazma učitelja za
poučevanje. Vrednost indeksa je standardizirana vrednost s povprečjem 0
in standardnim odklonom 1. Pozitivne vrednosti indeksa kažejo, da učen
ci označujejo učitelja slovenščine bolj pozitivno kot učenci iz drugih držav
in obratno. Slovenski učenci so svojega učitelja označili z indeksom –0,1.
To pomeni, da v povprečju zaznavajo manj navdušenja pri učitelju sloven
ščine kot njihovi vrstniki iz drugih držav pri svojih učiteljih materinšči
ne. Izmed 55 držav so njihovi vrstniki svojega učitelja kot manj navdušene
ga za poučevanje predmeta ocenili le v osmih državah (Šterman Ivančič,
2019).
Predhodne raziskave kažejo, da ima entuziazem učitelja za pouče
vanje predmeta pozitivne učinke predvsem na afektivne vidike pri učen
cih – na njihovo motivacijo in zadovoljstvo s predmetom (Frenzel et al.,
2019; Moe, 2016), pa tudi na učne dosežke, čeprav so ti učinki posredni –
praviloma preko motivacije (Keller et al., 2016). V nadaljevanju zato pri
kazujemo povezanost med zaznanim navdušenjem učitelja za poučevanje
predmeta (skupni seštevek vseh štirih postavk) in bralno motivacijo učen
cev (Tabela 3).
47
učnega okolja pri učencih, katerih večina je bila v prvem letniku srednje
šole, in sicer v specifičnem kontekstu – pri predmetu slovenščina. Pri ne
katerih spremenljivkah (npr. pri ugotavljanju zaznane čustvene opore uči
telja) učenci ocenjujejo te značilnosti samo za zadnji dve uri. Zato se je
treba zavedati, da ni mogoče neposredno povezovati enega zelo specifič
nega vidika kakovostnega učnega okolja z dosežkom bralne pismenosti,
ki je rezultat interaktivnega delovanja tako dejavnikov učencev kot dejav
nikov okolja skozi celotno pred- in osnovnošolsko obdobje. Čeprav teh
spremenljivk ne moremo neposredno povezovati s trenutno bralno pisme
nostjo učencev, pa dobro orisujejo kakovost obstoječega učnega okolja v
srednjih šolah, v katerih poteka oz. naj bi potekal nadaljnji razvoj bralne
pismenosti učencev.
Entuziazem učitelja
Sodobne opredelitve entuziazma učitelja vključujejo tako občutja učitelja
glede predmeta kot tudi to, kako izraža ta občutja – npr. skozi geste, teles
ne gibe, izraze na obrazu in intonacijo glasu, pogosto uporabo humorja
ipd. Vse skupaj kaže na močan interes in strast učitelja za poučevanje pred
meta (Frenzel et al., 2019).
Učenci so na 4-stopenjski lestvici odgovarjali na štiri postavke,
ki so skupaj predstavljale t. i. indeks zaznanega entuziazma učitelja za
poučevanje. Vrednost indeksa je standardizirana vrednost s povprečjem 0
in standardnim odklonom 1. Pozitivne vrednosti indeksa kažejo, da učen
ci označujejo učitelja slovenščine bolj pozitivno kot učenci iz drugih držav
in obratno. Slovenski učenci so svojega učitelja označili z indeksom –0,1.
To pomeni, da v povprečju zaznavajo manj navdušenja pri učitelju sloven
ščine kot njihovi vrstniki iz drugih držav pri svojih učiteljih materinšči
ne. Izmed 55 držav so njihovi vrstniki svojega učitelja kot manj navdušene
ga za poučevanje predmeta ocenili le v osmih državah (Šterman Ivančič,
2019).
Predhodne raziskave kažejo, da ima entuziazem učitelja za pouče
vanje predmeta pozitivne učinke predvsem na afektivne vidike pri učen
cih – na njihovo motivacijo in zadovoljstvo s predmetom (Frenzel et al.,
2019; Moe, 2016), pa tudi na učne dosežke, čeprav so ti učinki posredni –
praviloma preko motivacije (Keller et al., 2016). V nadaljevanju zato pri
kazujemo povezanost med zaznanim navdušenjem učitelja za poučevanje
predmeta (skupni seštevek vseh štirih postavk) in bralno motivacijo učen
cev (Tabela 3).
47
