Page 47 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 47
pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
postavkah, ki kažejo notranjo motivacijo za branje. Branje je pomembno
pogosteje njihova prostočasna aktivnost in o prebranem se raje pogovarja
jo z drugimi (srednja velikost učinka razlik) kot fantje.
Sicer pa Schleicher (2019) poroča, da je primerjava motiviranosti gle
de na spol med letoma 2009 in 2018, ko je bila obakrat v središču preuče
vanja bralna pismenost, pokazala tako pri fantih kot dekletih na upad za
nimanja za branje. Oboji v večjem obsegu poročajo, da berejo le, če morajo
oz. da dobijo informacije, ki jih potrebujejo.
Omenjeni rezultat (tako pri slovenskih učencih v raziskavi iz leta
2018, kot tudi trend gibanja pri vseh učencih od 2009 do 2018) lahko po
jasnimo z razlikami v delovanju okolja (domačega in šolskega) pri razvo
ju bralnih sposobnosti fantov oz. deklet, o čemer smo pisali v razdelku
Splošna bralna pismenost in spol učencev. Omenjene razlike v posamez
nih vidikih motiviranosti za branje med fanti in dekleti so sicer majhne do
srednje, vendar so kumulativne, kar lahko pojasnjuje tako velik prepad v
bralni pismenosti med spoloma.
Nadalje ne smemo pozabiti, da je interes za branje tesno povezan
s kompetentnostjo za branje, kar je znano kot Matejev učinek (Pečjak,
2012). Če namreč učenec v začetnem obdobju šolanja avtomatizira spret
nost branja, tj. da bere tekoče in brez velikega napora, potem je večja ver
jetnost, da bo raje bral tudi v prostem času in da bo v branju bolj užival. S
tem pa bo še dodatno razvijal svojo bralno zmožnost (tako tekočnost, kot
besedišče in usvajal različne strategije branja), postajal vedno bolj kompe
tenten, s tem pa tudi bolj motiviran bralec, ki se bo »potapljal« v branje
(Pečjak et al., 2006).
Tabela 2: Povezanost med (ne)motiviranostjo za branje in zaznano
kompetentnostjo (N = 6279).
Nemotiviranost Berem le, če moram. Pearsonov r
za branje Branje se mi zdi izguba časa. - 0, 25**
- 0,27**
Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
- 0,20**
Motiviranost za Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov. 0,32**
branje O knjigah se rad pogovarjam z drugimi. 0,25**
Opombe: r – Pearsonov koeficient korelacije; p – pomembnost,
** p ≤ ,01.
45
postavkah, ki kažejo notranjo motivacijo za branje. Branje je pomembno
pogosteje njihova prostočasna aktivnost in o prebranem se raje pogovarja
jo z drugimi (srednja velikost učinka razlik) kot fantje.
Sicer pa Schleicher (2019) poroča, da je primerjava motiviranosti gle
de na spol med letoma 2009 in 2018, ko je bila obakrat v središču preuče
vanja bralna pismenost, pokazala tako pri fantih kot dekletih na upad za
nimanja za branje. Oboji v večjem obsegu poročajo, da berejo le, če morajo
oz. da dobijo informacije, ki jih potrebujejo.
Omenjeni rezultat (tako pri slovenskih učencih v raziskavi iz leta
2018, kot tudi trend gibanja pri vseh učencih od 2009 do 2018) lahko po
jasnimo z razlikami v delovanju okolja (domačega in šolskega) pri razvo
ju bralnih sposobnosti fantov oz. deklet, o čemer smo pisali v razdelku
Splošna bralna pismenost in spol učencev. Omenjene razlike v posamez
nih vidikih motiviranosti za branje med fanti in dekleti so sicer majhne do
srednje, vendar so kumulativne, kar lahko pojasnjuje tako velik prepad v
bralni pismenosti med spoloma.
Nadalje ne smemo pozabiti, da je interes za branje tesno povezan
s kompetentnostjo za branje, kar je znano kot Matejev učinek (Pečjak,
2012). Če namreč učenec v začetnem obdobju šolanja avtomatizira spret
nost branja, tj. da bere tekoče in brez velikega napora, potem je večja ver
jetnost, da bo raje bral tudi v prostem času in da bo v branju bolj užival. S
tem pa bo še dodatno razvijal svojo bralno zmožnost (tako tekočnost, kot
besedišče in usvajal različne strategije branja), postajal vedno bolj kompe
tenten, s tem pa tudi bolj motiviran bralec, ki se bo »potapljal« v branje
(Pečjak et al., 2006).
Tabela 2: Povezanost med (ne)motiviranostjo za branje in zaznano
kompetentnostjo (N = 6279).
Nemotiviranost Berem le, če moram. Pearsonov r
za branje Branje se mi zdi izguba časa. - 0, 25**
- 0,27**
Berem le zato, da dobim informacije, ki jih potrebujem.
- 0,20**
Motiviranost za Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov. 0,32**
branje O knjigah se rad pogovarjam z drugimi. 0,25**
Opombe: r – Pearsonov koeficient korelacije; p – pomembnost,
** p ≤ ,01.
45
