Page 46 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 46
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Rezultati PISA 2018 kažejo, da je uživanje v branju v vseh sodelujo
čih državah višje pri dekletih kot pri fantih (Slika 4).
Slovenski učenci so v izraženosti indeksa v branju pod povprečjem
držav OECD. Skupna vrednost indeksa je –0,22, kar pomeni, da imajo
naši učenci v splošnem za petino standardnega odklona nižjo motivaci
jo, kot je povprečje držav OECD. Pri tem je pomembna razlika med spo
loma – indeks pri fantih je globoko pod povprečjem OECD (–0,55), pri
dekletih nekoliko manj (0,11), vendar še vedno pod povprečjem OECD
(OECD, 2019a).
K tej veliki razliki med spoloma so pri slovenskih učencih pripomog
le pomembne razlike v vseh postavkah, ki opisujejo indeks motiviranosti
za branje, kar smo potrdili z ANOVO (Tabela 1). Učenci so na posamezne
postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 –
ne strinjam se; 3 – strinjam se; 4 – popolnoma se strinjam).
Tabela 1: Razlike med spoloma v vidikih bralne motivacije
pri slovenskih učencih (NŽ = 2952; NM = 3327).
Berem le, če moram. Ž M t (df) p η2
M(SD) M(SD) 14,28 (6278) ***; 0,04
2,40 (,99) 2,86 (,97)
Nemoti- Branje se mi zdi izguba časa. 1,98 (,92) 2,53 (1,02) 17,93 (6250) ***; 0,08
viranost 2,27 (,90) 2,57 (,91) 14,81 (6230) ***; 0,06
Motivi- Berem le zato, da dobim in- 2,22 (,99) 1,75 (0,83) 16,18 (6259) ***; 0,06
ranost formacije, ki jih potrebujem. 2,35 (,96) 1,87 (,88) 16,91 (6275) ***; 0,06
Branje je eden izmed mojih
najljubših konjičkov.
O knjigah se rad pogovarjam
z drugimi.
Opombe: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, F –test,
df – stopnje svobode, p – pomembnost učinka: *** – p ≤ ,001, velikost
učinka, η2 – eta kvadrat (0.01 – majhen učinek; 0.06 – srednji učinek;
0.14 – velik učinek), NŽ – število deklet, NM – število fantov.
Iz tabele lahko razberemo, da med dekleti in fanti obstajajo statistič
no pomembne razlike v postavkah, ki kažejo na nižjo motiviranost fan
tov za branje. Fantje dosledno izkazujejo višjo nemotiviranost za branje.
Pomembno pogosteje berejo le, če morajo; s to postavko lahko pojasni
mo 4 % razlik v odnosu do motivacije deklet; branje se jim zdi v splošnem
v ečja izguba časa in berejo le zato, da pridejo do informacij, ki jih potrebu
jejo. Ti dve postavki pojasnjujeta 8 % oz. 6 % razlik med spoloma v njihovi
motivaciji za branje. Po drugi strani pa dekleta dosegajo višje vrednosti pri
44
Rezultati PISA 2018 kažejo, da je uživanje v branju v vseh sodelujo
čih državah višje pri dekletih kot pri fantih (Slika 4).
Slovenski učenci so v izraženosti indeksa v branju pod povprečjem
držav OECD. Skupna vrednost indeksa je –0,22, kar pomeni, da imajo
naši učenci v splošnem za petino standardnega odklona nižjo motivaci
jo, kot je povprečje držav OECD. Pri tem je pomembna razlika med spo
loma – indeks pri fantih je globoko pod povprečjem OECD (–0,55), pri
dekletih nekoliko manj (0,11), vendar še vedno pod povprečjem OECD
(OECD, 2019a).
K tej veliki razliki med spoloma so pri slovenskih učencih pripomog
le pomembne razlike v vseh postavkah, ki opisujejo indeks motiviranosti
za branje, kar smo potrdili z ANOVO (Tabela 1). Učenci so na posamezne
postavke odgovarjali na 4-stopenjski lestvici (1 – sploh se ne strinjam, 2 –
ne strinjam se; 3 – strinjam se; 4 – popolnoma se strinjam).
Tabela 1: Razlike med spoloma v vidikih bralne motivacije
pri slovenskih učencih (NŽ = 2952; NM = 3327).
Berem le, če moram. Ž M t (df) p η2
M(SD) M(SD) 14,28 (6278) ***; 0,04
2,40 (,99) 2,86 (,97)
Nemoti- Branje se mi zdi izguba časa. 1,98 (,92) 2,53 (1,02) 17,93 (6250) ***; 0,08
viranost 2,27 (,90) 2,57 (,91) 14,81 (6230) ***; 0,06
Motivi- Berem le zato, da dobim in- 2,22 (,99) 1,75 (0,83) 16,18 (6259) ***; 0,06
ranost formacije, ki jih potrebujem. 2,35 (,96) 1,87 (,88) 16,91 (6275) ***; 0,06
Branje je eden izmed mojih
najljubših konjičkov.
O knjigah se rad pogovarjam
z drugimi.
Opombe: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, F –test,
df – stopnje svobode, p – pomembnost učinka: *** – p ≤ ,001, velikost
učinka, η2 – eta kvadrat (0.01 – majhen učinek; 0.06 – srednji učinek;
0.14 – velik učinek), NŽ – število deklet, NM – število fantov.
Iz tabele lahko razberemo, da med dekleti in fanti obstajajo statistič
no pomembne razlike v postavkah, ki kažejo na nižjo motiviranost fan
tov za branje. Fantje dosledno izkazujejo višjo nemotiviranost za branje.
Pomembno pogosteje berejo le, če morajo; s to postavko lahko pojasni
mo 4 % razlik v odnosu do motivacije deklet; branje se jim zdi v splošnem
v ečja izguba časa in berejo le zato, da pridejo do informacij, ki jih potrebu
jejo. Ti dve postavki pojasnjujeta 8 % oz. 6 % razlik med spoloma v njihovi
motivaciji za branje. Po drugi strani pa dekleta dosegajo višje vrednosti pri
44
