Page 44 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 44
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
zank vodi včasih v ugotovljene razlike, včasih pa v podobnosti v bralni pis
menosti med spoloma.
Kot argumente za veljavnost te teze navajamo nekaj raziskav o majh
nih nevrobioloških razlikah med spoloma, ki pa jih okolje s svojim odzi
vanjem lahko povečuje ali zmanjšuje. Empirične študije kažejo, da imajo
dečki v predšolskem obdobju več težav s predbralnimi in predpisalnimi
spretnostmi, še zlasti s sposobnostjo fonološkega zavedanja, ki je najpo
membnejša sposobnost za učinkovito začetno branje. To avtorji pripisu
jejo razlikam v hitrosti maturacije/dozorevanja (Loveless, 2015; Reilly,
Neumann in Andrews, 2018), hkrati pa nekatere študije kažejo tudi razli
ke v odzivanju staršev na otroke. Tako je npr. študija Bakerja in Milligana,
(2013), ki je zelo natančno merila količino časa, ki ga v predšolskem ob
dobju starši preživijo ob branju in drugih bralnih aktivnostih z otrokom,
pokazala, da so ti pri vsaki bralni epizodi preživeli povprečno tri minute
več časa z deklicami. Ta – sicer minimalna – razlika pa v enem letu pome
ni več kot 100 ur branja več za deklice in skozi celotno predšolsko obdo
bje več kot 500 ur več branja deklicam. Pri tem pa raziskave kažejo, da sta
čas branja otrokom v predšolskem obdobju in učenje črk/besed tesno po
vezana s poznejšimi bralnimi dosežki otrok (Senechal in Lefevre, 2002;
Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
Tudi šolsko okolje lahko – nezavedno, spodbuja razvoj bralne pisme
nosti različno glede na spol. Številni avtorji opozarjajo, da je slab bralni
pouk, ki daje premajhen poudarek razvoju fonoloških sposobnosti in raz
voju besedišča, močan dejavnik, ki lahko že v začetnem opismenjevanju
povečuje razlike med spoloma (Whitmire, 2010). Če učitelji v bralni pouk
vključujejo premalo knjig, privlačnih za fante, in če k temu dodamo še re
lativno stereotipna stališča učiteljev o branju fantov (prepričani so, da so
fantje slabši bralci in da ne berejo dovolj), lahko to le še utrjuje ali celo po
večuje razlike med spoloma (Uusen in Muursep, 2012).
Bralna motivacija vs. spol
Raziskave kažejo, da je eden od stabilnih dejavnikov za medspolne razli
ke v bralni pismenosti motivacija/interes za branje oz. t. i. indeks uživanja
v branju. Indeks uživanja v branju vsebinsko predstavlja pet postavk, ki –
s psihološkega vidika – opisujejo notranji interes za branje (Berem le, če
moram; Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov; O knjigah se rad
pogovarjam z drugimi; Branje se mi zdi izguba časa; Berem le zato, da do
bim informacije, ki jih potrebujem). V statističnem smislu pa indeks pred
stavlja standardizirano vrednost s povprečjem 0 in standardnim odklo
nom 1 (povprečni standardni odklon v državah OECD) .
42
zank vodi včasih v ugotovljene razlike, včasih pa v podobnosti v bralni pis
menosti med spoloma.
Kot argumente za veljavnost te teze navajamo nekaj raziskav o majh
nih nevrobioloških razlikah med spoloma, ki pa jih okolje s svojim odzi
vanjem lahko povečuje ali zmanjšuje. Empirične študije kažejo, da imajo
dečki v predšolskem obdobju več težav s predbralnimi in predpisalnimi
spretnostmi, še zlasti s sposobnostjo fonološkega zavedanja, ki je najpo
membnejša sposobnost za učinkovito začetno branje. To avtorji pripisu
jejo razlikam v hitrosti maturacije/dozorevanja (Loveless, 2015; Reilly,
Neumann in Andrews, 2018), hkrati pa nekatere študije kažejo tudi razli
ke v odzivanju staršev na otroke. Tako je npr. študija Bakerja in Milligana,
(2013), ki je zelo natančno merila količino časa, ki ga v predšolskem ob
dobju starši preživijo ob branju in drugih bralnih aktivnostih z otrokom,
pokazala, da so ti pri vsaki bralni epizodi preživeli povprečno tri minute
več časa z deklicami. Ta – sicer minimalna – razlika pa v enem letu pome
ni več kot 100 ur branja več za deklice in skozi celotno predšolsko obdo
bje več kot 500 ur več branja deklicam. Pri tem pa raziskave kažejo, da sta
čas branja otrokom v predšolskem obdobju in učenje črk/besed tesno po
vezana s poznejšimi bralnimi dosežki otrok (Senechal in Lefevre, 2002;
Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Pečjak, 2012).
Tudi šolsko okolje lahko – nezavedno, spodbuja razvoj bralne pisme
nosti različno glede na spol. Številni avtorji opozarjajo, da je slab bralni
pouk, ki daje premajhen poudarek razvoju fonoloških sposobnosti in raz
voju besedišča, močan dejavnik, ki lahko že v začetnem opismenjevanju
povečuje razlike med spoloma (Whitmire, 2010). Če učitelji v bralni pouk
vključujejo premalo knjig, privlačnih za fante, in če k temu dodamo še re
lativno stereotipna stališča učiteljev o branju fantov (prepričani so, da so
fantje slabši bralci in da ne berejo dovolj), lahko to le še utrjuje ali celo po
večuje razlike med spoloma (Uusen in Muursep, 2012).
Bralna motivacija vs. spol
Raziskave kažejo, da je eden od stabilnih dejavnikov za medspolne razli
ke v bralni pismenosti motivacija/interes za branje oz. t. i. indeks uživanja
v branju. Indeks uživanja v branju vsebinsko predstavlja pet postavk, ki –
s psihološkega vidika – opisujejo notranji interes za branje (Berem le, če
moram; Branje je eden izmed mojih najljubših konjičkov; O knjigah se rad
pogovarjam z drugimi; Branje se mi zdi izguba časa; Berem le zato, da do
bim informacije, ki jih potrebujem). V statističnem smislu pa indeks pred
stavlja standardizirano vrednost s povprečjem 0 in standardnim odklo
nom 1 (povprečni standardni odklon v državah OECD) .
42
