Page 43 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 43
s. pečjak ■ bralna pismenost v raziskavi pisa 2018 – psihološki vpogled ...
Slika 3: Dosežki slovenskih fantov in deklet v PISA študijah.
O enakem – stabilnem – vzorcu razlik med spoloma poroča tudi M.
Doupona (2017) v pregledu trenda bralne pismenosti pri 10-letnih sloven
skih učencih v PIRLS študijah od 2001 do 2016. Ugotavlja, da je razlika
glede na spol statistično pomembna, vendar konstantna. Omenjeni rezul
tat kaže, da do pomembnih razlik med spoloma pride že v začetnem opi
smenjevanju v prvem triletju, te razlike pa se nato ohranjajo skozi celotno
osnovno šolo. Hkrati to kaže, da učitelji z aktivnostmi za dvig bralne pis
menosti v drugem in tretjem triletju razvijajo to pismenost tako pri fan
tih kot dekletih in da (še) ne poznamo učinkovitih diferencialnih pristo
pov/intervencij, ki bi v večji meri spodbudili razvoj bralne pismenosti pri
fantih. Vendar se glede na splošnost teh razlik med spoloma, ki so značil
ne za vsa starostna obdobja, različne kulture in izobraževalne sisteme, po
raja vprašanje, kaj je tisto, kar pripomore k tem razlikam in vodi v njihovo
ohranjanje skozi celotno izobraževalno vertikalo.
Relevantno vprašanje je, koliko je ta razlika rezultat bioloških/nev
ropsiholoških značilnosti posameznika in koliko oz. kaj ima pri tem okol
je. Verjetno je treba razloge teh razlik iskati tako v značilnostih učencev
kot tudi v dejavnikih okolja, zlasti v kulturnih vplivih in spolnih stereoti
pih, ki (pre)malo upoštevajo razlike med spoloma. Postavljeno tezo potr
juje biopsihosocialni model D. Halpern (2012). Model pojasnjuje vzajem
no in ciklično prepleteno delovanje bioloških in okoljskih dejavnikov, ki
delujejo vsak zase, pa tudi interaktivno v vzročni zanki. To pomeni, da
biološki dejavniki, npr. drobne razlike v možganih (sposobnostih) otro
ka, vplivajo na njegovo mišljenje in branje, s čimer ta deluje na družinsko
in šolsko okolje. Okolje (starši, učitelji, vrstniki) se odziva na posamezni
ka, kar mu v procesu učenja prinaša nove izkušnje, te pa povratno vplivajo
na njegov nadaljnji razvoj. Ravno to prepleteno vzajemno delovanje obeh
41
Slika 3: Dosežki slovenskih fantov in deklet v PISA študijah.
O enakem – stabilnem – vzorcu razlik med spoloma poroča tudi M.
Doupona (2017) v pregledu trenda bralne pismenosti pri 10-letnih sloven
skih učencih v PIRLS študijah od 2001 do 2016. Ugotavlja, da je razlika
glede na spol statistično pomembna, vendar konstantna. Omenjeni rezul
tat kaže, da do pomembnih razlik med spoloma pride že v začetnem opi
smenjevanju v prvem triletju, te razlike pa se nato ohranjajo skozi celotno
osnovno šolo. Hkrati to kaže, da učitelji z aktivnostmi za dvig bralne pis
menosti v drugem in tretjem triletju razvijajo to pismenost tako pri fan
tih kot dekletih in da (še) ne poznamo učinkovitih diferencialnih pristo
pov/intervencij, ki bi v večji meri spodbudili razvoj bralne pismenosti pri
fantih. Vendar se glede na splošnost teh razlik med spoloma, ki so značil
ne za vsa starostna obdobja, različne kulture in izobraževalne sisteme, po
raja vprašanje, kaj je tisto, kar pripomore k tem razlikam in vodi v njihovo
ohranjanje skozi celotno izobraževalno vertikalo.
Relevantno vprašanje je, koliko je ta razlika rezultat bioloških/nev
ropsiholoških značilnosti posameznika in koliko oz. kaj ima pri tem okol
je. Verjetno je treba razloge teh razlik iskati tako v značilnostih učencev
kot tudi v dejavnikih okolja, zlasti v kulturnih vplivih in spolnih stereoti
pih, ki (pre)malo upoštevajo razlike med spoloma. Postavljeno tezo potr
juje biopsihosocialni model D. Halpern (2012). Model pojasnjuje vzajem
no in ciklično prepleteno delovanje bioloških in okoljskih dejavnikov, ki
delujejo vsak zase, pa tudi interaktivno v vzročni zanki. To pomeni, da
biološki dejavniki, npr. drobne razlike v možganih (sposobnostih) otro
ka, vplivajo na njegovo mišljenje in branje, s čimer ta deluje na družinsko
in šolsko okolje. Okolje (starši, učitelji, vrstniki) se odziva na posamezni
ka, kar mu v procesu učenja prinaša nove izkušnje, te pa povratno vplivajo
na njegov nadaljnji razvoj. Ravno to prepleteno vzajemno delovanje obeh
41
