Page 42 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 42
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
V večini držav so bile razlike med spoloma statistično visoko po
membne (Schleicher, 2019). V povprečju so dekleta na testu dosegla 30
točk več kot fantje. Slovenija sodi med države z najvišjo razliko v dosežkih
med spoloma, saj je ta znašala 42 točk (Slika 2). Zanimivo je, da se te raz
like v korist deklet pojavljajo tako pri državah z visoko (npr. na Finskem),
kot tudi v državah z nizko bralno pismenostjo (npr. v Severni Makedoniji
in na Malti). K visoki bralni pismenosti na Finskem so torej pripomogla
dekleta, medtem ko so finski 15-letniki v bralni pismenosti na ravni pov
prečnih dosežkov OECD držav (OECD, 2019a). Identičen vzorec zasle
dimo tudi pri slovenskih 15-letnikih. Skupni dosežek slovenskih učencev
v bralni pismenosti, ki ne odstopa pomembno od povprečnega dosežka
d ržav OECD, bi bil bistveno slabši, če ne bi rezultata navzgor »potegni
la« dekleta.
Tudi analize predhodnih rezultatov PISA študij navajajo na zaklju
ček, da so razlike med spoloma v splošni bralni pismenosti realnost, ki ob
staja v različnih kulturnih okoljih in izobraževalnih sistemih (Lietz 2006;
Mullis et al., 2007). Taka je npr. tudi metanaliza Lynna in Mikka (2009),
ki sta preučila rezultate PISA študij iz leta 2000, 2003 in 2006 z vidika
dosežkov spola. Ugotovila sta pomembne razlike med spoloma, pri če
mer je bila velikost učinka razlik v korist deklet majhna (Cohenov d je bil
0,42)1. Pri tem Hattie (2009) poudarja, da je velikost učinka 0,40 takšna,
da jo že lahko opazimo v vedenju. Razloge za višji dosežek deklet avtor
ja iščeta predvsem v afektivnih dejavnikih, kot je npr. interes za branje.
Raziskave namreč kažejo, da dekleta v splošnem berejo več kot fantje, in
sicer tako v prostem času (neobvezno branje) kot tudi za šolo (obvezno
branje). Podobno razlagata ugotovljene razlike med spoloma v PISI 2000
tudi Chiu in McBridge-Chang (2006), saj sta odkrila, da »branje za uži
vanje« pojasnjuje kar 42% razlik med spoloma v bralnem dosežku. Ob
tem pa avtorji poudarjajo večjo variabilnost rezultatov bralne pismeno
sti pri fantih, kar pomeni, da je populacija fantov v primerjavi s populaci
jo deklet bolj heterogena. Z drugimi besedami: pri fantih se v primerjavi
z dekleti pojavlja več posameznikov s slabšimi in tudi več z boljšimi bral
nimi dosežki.
Sledenje razlikam v dosežkih bralne pismenosti glede na spol pri slo
venskih učencih od 2006 naprej kaže relativno stabilen vzorec razlik, s
trendom rahlo nakazanega zmanjševanja teh razlik v zadnjih petih letih,
tj. v zadnjih dveh merjenjih (Slika 3).
1 Cohenov koeficient velikosti učinka: 0,20 – majhen, 0,50 – srednji, 0,80 – velik (Bach-
mann, Luccio in Salvadori, 2005).
40
V večini držav so bile razlike med spoloma statistično visoko po
membne (Schleicher, 2019). V povprečju so dekleta na testu dosegla 30
točk več kot fantje. Slovenija sodi med države z najvišjo razliko v dosežkih
med spoloma, saj je ta znašala 42 točk (Slika 2). Zanimivo je, da se te raz
like v korist deklet pojavljajo tako pri državah z visoko (npr. na Finskem),
kot tudi v državah z nizko bralno pismenostjo (npr. v Severni Makedoniji
in na Malti). K visoki bralni pismenosti na Finskem so torej pripomogla
dekleta, medtem ko so finski 15-letniki v bralni pismenosti na ravni pov
prečnih dosežkov OECD držav (OECD, 2019a). Identičen vzorec zasle
dimo tudi pri slovenskih 15-letnikih. Skupni dosežek slovenskih učencev
v bralni pismenosti, ki ne odstopa pomembno od povprečnega dosežka
d ržav OECD, bi bil bistveno slabši, če ne bi rezultata navzgor »potegni
la« dekleta.
Tudi analize predhodnih rezultatov PISA študij navajajo na zaklju
ček, da so razlike med spoloma v splošni bralni pismenosti realnost, ki ob
staja v različnih kulturnih okoljih in izobraževalnih sistemih (Lietz 2006;
Mullis et al., 2007). Taka je npr. tudi metanaliza Lynna in Mikka (2009),
ki sta preučila rezultate PISA študij iz leta 2000, 2003 in 2006 z vidika
dosežkov spola. Ugotovila sta pomembne razlike med spoloma, pri če
mer je bila velikost učinka razlik v korist deklet majhna (Cohenov d je bil
0,42)1. Pri tem Hattie (2009) poudarja, da je velikost učinka 0,40 takšna,
da jo že lahko opazimo v vedenju. Razloge za višji dosežek deklet avtor
ja iščeta predvsem v afektivnih dejavnikih, kot je npr. interes za branje.
Raziskave namreč kažejo, da dekleta v splošnem berejo več kot fantje, in
sicer tako v prostem času (neobvezno branje) kot tudi za šolo (obvezno
branje). Podobno razlagata ugotovljene razlike med spoloma v PISI 2000
tudi Chiu in McBridge-Chang (2006), saj sta odkrila, da »branje za uži
vanje« pojasnjuje kar 42% razlik med spoloma v bralnem dosežku. Ob
tem pa avtorji poudarjajo večjo variabilnost rezultatov bralne pismeno
sti pri fantih, kar pomeni, da je populacija fantov v primerjavi s populaci
jo deklet bolj heterogena. Z drugimi besedami: pri fantih se v primerjavi
z dekleti pojavlja več posameznikov s slabšimi in tudi več z boljšimi bral
nimi dosežki.
Sledenje razlikam v dosežkih bralne pismenosti glede na spol pri slo
venskih učencih od 2006 naprej kaže relativno stabilen vzorec razlik, s
trendom rahlo nakazanega zmanjševanja teh razlik v zadnjih petih letih,
tj. v zadnjih dveh merjenjih (Slika 3).
1 Cohenov koeficient velikosti učinka: 0,20 – majhen, 0,50 – srednji, 0,80 – velik (Bach-
mann, Luccio in Salvadori, 2005).
40
