Page 38 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 38
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
4.0.35. Ta nam pri obravnavi podatkov zaradi dvostopenjskega vzorčenja
v raziskavi, poleg uporabe uteži za posameznega učenca (W_FSTUWT),
omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z namenom ustrezne ocene stan
dardne napake parametrov v populaciji po metodi ponovnega vzorčenja
(ang. Bootstrap). Razlike med spoloma v motiviranosti za branje smo pre
verjali z ANOVO; povezanost med motiviranostjo za branje in zaznano
kompetentnostjo ter zaznanim entuziazmom učitelja pa s Pearsonovim
korelacijskim koeficientom r.
Dosežki slovenskih učencev v splošni bralni pismenosti
Če začnemo neposredno z najbolj splošnim zaključkom glede dosežkov
slovenskih 15- letnikov v zadnji raziskavi PISA 2018, potem lahko reče
mo, da so – z eno besedo, dobri. Med 55 državami, od katerih je večina čla
nic OECD, so slovenski učenci dosegli 495 točk, kar jih uvršča v skupi
no držav, katerih dosežek je nad povprečjem držav OECD-ja (487 točk).
Tudi vzdolžna primerjalna analiza dosežkov bralne pismenosti pri sloven
skih učencih napram povprečnim dosežkom učencev iz držav OECD od
2006 do 2018 kaže ugodno sliko (Slika 1).
Slika 1: Bralna pismenost slovenskih učencev glede na povprečne dosežke učencev
iz držav OECD (Šterman Ivančič et al., 2019).
Bralna pismenost slovenskih učencev je od leta 2006 naprej ali nad
povprečno pismenostjo učencev iz držav OECD (2006, 2015, 2018) ali ne
koliko, vendar nepomembno, pod povprečjem držav OECD (2009, 2015).
Slovenski učenci sodijo v skupino učencev iz držav, ki izkazujejo v zadnjih
petnajstih letih relativno stabilno in dobro bralno pismenost (Schleicher,
2019).
36
4.0.35. Ta nam pri obravnavi podatkov zaradi dvostopenjskega vzorčenja
v raziskavi, poleg uporabe uteži za posameznega učenca (W_FSTUWT),
omogoča tudi uporabo vzorčnih uteži z namenom ustrezne ocene stan
dardne napake parametrov v populaciji po metodi ponovnega vzorčenja
(ang. Bootstrap). Razlike med spoloma v motiviranosti za branje smo pre
verjali z ANOVO; povezanost med motiviranostjo za branje in zaznano
kompetentnostjo ter zaznanim entuziazmom učitelja pa s Pearsonovim
korelacijskim koeficientom r.
Dosežki slovenskih učencev v splošni bralni pismenosti
Če začnemo neposredno z najbolj splošnim zaključkom glede dosežkov
slovenskih 15- letnikov v zadnji raziskavi PISA 2018, potem lahko reče
mo, da so – z eno besedo, dobri. Med 55 državami, od katerih je večina čla
nic OECD, so slovenski učenci dosegli 495 točk, kar jih uvršča v skupi
no držav, katerih dosežek je nad povprečjem držav OECD-ja (487 točk).
Tudi vzdolžna primerjalna analiza dosežkov bralne pismenosti pri sloven
skih učencih napram povprečnim dosežkom učencev iz držav OECD od
2006 do 2018 kaže ugodno sliko (Slika 1).
Slika 1: Bralna pismenost slovenskih učencev glede na povprečne dosežke učencev
iz držav OECD (Šterman Ivančič et al., 2019).
Bralna pismenost slovenskih učencev je od leta 2006 naprej ali nad
povprečno pismenostjo učencev iz držav OECD (2006, 2015, 2018) ali ne
koliko, vendar nepomembno, pod povprečjem držav OECD (2009, 2015).
Slovenski učenci sodijo v skupino učencev iz držav, ki izkazujejo v zadnjih
petnajstih letih relativno stabilno in dobro bralno pismenost (Schleicher,
2019).
36
