Page 37 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič

lna pismenost v raziskavi PISA 2018 – psihološki
vpogled in interpretacije dosežkov slovenskih
učencev

Sonja Pečjak, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Vprispevku se osredinjamo na analizo rezultatov slovenskih 15-letni­
kov, primerjalno z dosežki učencev iz razvitih držav OECD, kot
so bili predstavljeni decembra 2019. Pri tem smo si pomagali tako
z uradno objavljenimi rezultati te raziskave – mednarodnimi (OECD,
2019a, 2019b) in slovenskimi (Šterman Ivančič, Štigl, Čuček, 2019); pa
tudi sami smo izvedli nekatere sekundarne analize za globlji uvid v rezul­
tate slovenskih učencev iz dostopne mednarodne baze z empiričnimi po­
datki (https://www.oecd.org/pisa/data/2018database/).

Vsebinsko članek obsega tri zaokrožene sklope, pri čemer smo v po­
sameznih sklopih izhajali iz naslednjih raziskovalnih vprašanj:

1) Kakšna je splošna bralna pismenost slovenskih učencev v primerjavi
z ostalimi državami OECD v raziskavi 2018 in kakšna je dinamika
gibanja te pismenosti od leta 2006 do 2018?

2) Kakšna sta bralna pismenost in motiviranost za branje pri sloven­
skih učencih v PISI 2018 glede na spol in kakšen je trend gibanja te
pismenosti glede na spol od 2006 do 2018?

3) Kako so nekatere značilnosti učnega okolja pri slovenščini (entuzi­
azem učitelja, zaznana učna in čustvena podpora učitelja ter nuden­
je povratne informacije učencem), povezane z dosežki slovenskih
učencev v bralni pismenosti?

V analizo rezultatov je bilo vključenih 6279 slovenskih 15-letnikov,
od tega 2951 deklet (47%) in 3325 fantov (53%).

V sekundarni analizi smo podatke analizirali s pomočjo statistič­
nega programa IBM SPSS 27.0 in orodja IEA IDBAnalyzer Version

https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)35-56 35
izvirni znanstveni članek