Page 236 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 236
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Mojca Štraus and Klaudija Šterman Ivančič
NAPOVEDNIKI DOŽIVLJANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Z VIDIKA SLOVENSKIH 15-LETNIKOV: RAZLIKE PO SPOLU
MED LETI 2015 IN 2018
Slovenski 15-letniki so že leta 2015 v okviru raziskave PISA poročali o do
kaj pogostem doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja. Rezultati
raziskave iz leta 2018 so to potrdili: 21 % učencev in učenk je poročalo, da
so najmanj nekajkrat mesečno žrtev medvrstniškega nasilja, kar pomeni,
da se je omenjeni delež od leta 2015 povečal za 4 odstotne točke. Glede na
omenjeno smo želeli problematiko podrobneje raziskati, in sicer nas je v
prispevku zanimala pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja učencev
in učenk v Sloveniji v letih 2015 in 2018, razlike po spolu ter učinki občut
ka sprejetosti v šoli, zaznane čustvene opore staršev in bralnih dosežkov
na zmanjševanje obetov doživljanja medvrstniškega nasilja. Analize smo
opravili na podatkih raziskave PISA 2015 (n = 6406) in 2018 (n = 6401), in
sicer z metodo logistične regresije. Rezultati študije kažejo, da je leta 2015
o doživljanju medvrstniškega nasilja poročala približno četrtina deklet in
tretjina fantov. Leta 2018 je delež deklet ostal podoben (višji za 3 odstotne
točke), delež fantov, ki so poročali o doživljanju medvrstniškega nasilja, pa
se je povečal kar na 42 odstotkov. Tako za dekleta kot fante v obeh letih
občutek pripadnosti in sprejetost v šoli ter zaznana čustvena opora star
šev zmanjšujeta obete doživljanja medvrstniškega nasilja, pomemben uči
nek na to zmanjševanje pa izkazujejo tudi bralni dosežki, vendar z izjemo
pri fantih v letu 2015. Napovedniki zmanjševanja obetov doživljanja med
vrstniškega nasilja med letoma 2015 in 2018 so različni predvsem za fante,
in sicer je pojasnjevalna moč modela v letu 2018 precej višja: bralni dose
žek ima za razliko od leta 2015 statistično pomemben učinek na zmanjše
vanje obetov doživljanja medvrstniškega nasilja, učinek občutka sprejeto
sti v šoli na zmanjševanje teh obetov pa je večji. Razlog za slednje je lahko v
boljšem prepoznavanju različnih oblik medvrstniškega nasilja na šolah in
poročanju o njem. Kot izziv pedagoške stroke v Sloveniji pri preprečeva
nju in obravnavi nasilja na šolah avtorici vidiva v potrebi po razvoju celo
stnih programov za preprečevanje nasilja, ki poleg ozaveščanja o pomemb
nosti vloge vseh na šoli vključujejo tudi starše, širšo skupnost in vpeljavo
jasnih pravil glede obravnave nasilnih dogodkov na šolah.
Ključne besede: raziskava PISA, medvrstniško nasilje, pripadnost šoli,
čustvena opora staršev, bralni dosežki
234
Mojca Štraus and Klaudija Šterman Ivančič
NAPOVEDNIKI DOŽIVLJANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Z VIDIKA SLOVENSKIH 15-LETNIKOV: RAZLIKE PO SPOLU
MED LETI 2015 IN 2018
Slovenski 15-letniki so že leta 2015 v okviru raziskave PISA poročali o do
kaj pogostem doživljanju različnih oblik medvrstniškega nasilja. Rezultati
raziskave iz leta 2018 so to potrdili: 21 % učencev in učenk je poročalo, da
so najmanj nekajkrat mesečno žrtev medvrstniškega nasilja, kar pomeni,
da se je omenjeni delež od leta 2015 povečal za 4 odstotne točke. Glede na
omenjeno smo želeli problematiko podrobneje raziskati, in sicer nas je v
prispevku zanimala pogostost doživljanja medvrstniškega nasilja učencev
in učenk v Sloveniji v letih 2015 in 2018, razlike po spolu ter učinki občut
ka sprejetosti v šoli, zaznane čustvene opore staršev in bralnih dosežkov
na zmanjševanje obetov doživljanja medvrstniškega nasilja. Analize smo
opravili na podatkih raziskave PISA 2015 (n = 6406) in 2018 (n = 6401), in
sicer z metodo logistične regresije. Rezultati študije kažejo, da je leta 2015
o doživljanju medvrstniškega nasilja poročala približno četrtina deklet in
tretjina fantov. Leta 2018 je delež deklet ostal podoben (višji za 3 odstotne
točke), delež fantov, ki so poročali o doživljanju medvrstniškega nasilja, pa
se je povečal kar na 42 odstotkov. Tako za dekleta kot fante v obeh letih
občutek pripadnosti in sprejetost v šoli ter zaznana čustvena opora star
šev zmanjšujeta obete doživljanja medvrstniškega nasilja, pomemben uči
nek na to zmanjševanje pa izkazujejo tudi bralni dosežki, vendar z izjemo
pri fantih v letu 2015. Napovedniki zmanjševanja obetov doživljanja med
vrstniškega nasilja med letoma 2015 in 2018 so različni predvsem za fante,
in sicer je pojasnjevalna moč modela v letu 2018 precej višja: bralni dose
žek ima za razliko od leta 2015 statistično pomemben učinek na zmanjše
vanje obetov doživljanja medvrstniškega nasilja, učinek občutka sprejeto
sti v šoli na zmanjševanje teh obetov pa je večji. Razlog za slednje je lahko v
boljšem prepoznavanju različnih oblik medvrstniškega nasilja na šolah in
poročanju o njem. Kot izziv pedagoške stroke v Sloveniji pri preprečeva
nju in obravnavi nasilja na šolah avtorici vidiva v potrebi po razvoju celo
stnih programov za preprečevanje nasilja, ki poleg ozaveščanja o pomemb
nosti vloge vseh na šoli vključujejo tudi starše, širšo skupnost in vpeljavo
jasnih pravil glede obravnave nasilnih dogodkov na šolah.
Ključne besede: raziskava PISA, medvrstniško nasilje, pripadnost šoli,
čustvena opora staršev, bralni dosežki
234
