Page 241 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 241
povzetki ■ abstracts
ki deluje po večinoma isti zakonodaji, vsaj za nekatere skupine otrok s po
sebnimi potrebami ni omogočeno izobraževanje pod isto šolsko streho.
Vendar je to le del obravnavane tematike. Drugi, s prvim povezani del za
deva vprašanje pravičnosti šolanja otrok v rednih šolah – poleg ostalih,
predvsem učencev s posebnimi potrebami, učencev z mejnimi intelek
tualnimi sposobnostmi, učencev Romov, imigrantov, učencev z nizkim
socio-ekonomskim statusom (SES). Pravičnost slovenskega šolskega sis
tema bomo obravnavali v širšem kontekstu, ne le v kontekstu učnih do
sežkov glede na SES, spol in narodno ter etnično pripadnost. V prispev
ku izhajamo iz domneve, da današnja redna šola ni prilagojena razvojnim
potrebam večine učencev. Za namen razprave opredelimo nekaj sestavin,
ki sestavljajo šolski sistem; nekatere med njimi so bodisi sistemske ali ku
rikularne bodisi konceptualne ali pedagoške narave kot na primer: kuri
kulum, standardi znanja, oblike internega preverjanje znanja, usmerjanje
otrok s posebnimi potrebami in drugo. Čeprav te sestavine sestavljajo sta
bilen ustroj šolstva, v prispevku pokažemo, da nekatere niso skladne s po
trebami sodobne družbe in so celo v nasprotju z izsledki nevroznanosti v
edukaciji. V kategorijo enakih možnosti znotraj vprašanja pravičnosti v
šoli bi zato poleg SES, narodnostne in etnične pripadnosti sodila tudi ka
tegorija različnih zmožnosti učencev glede na enotne standarde znanj. V
prispevku pokažemo, da je šola danes v omenjenih sestavinah ovirana na
poti k šoli za različnost – šoli, ki bo podprla različne učence, ne glede na
njihove učne dosežke, SES in druge značilnosti, torej šoli, kjer bodo učen
ci deležni sistemsko izenačenega dostopa do uspešnega učenja, tako tisti,
ki so že v redni šoli, pa tudi učenci, ki danes ostajajo v segregiranih obli
kah izobraževanja. V prispevku bomo pokazali, zakaj sedanji šolski sistem
ni več primeren za večino učencev, ter nakazali možne rešitve. Bistvena re
šitev zadeva spremembe učnih načrtov, koncepta ocenjevanja in standar
dov znanj, spremembe teh pa vplivajo na vse ostale sestavine. Domneve
bomo pojasnjevali s preučevanjem povezanosti preučevanih elementov in
ozadenjskimi podatki mednarodnih raziskave TIMSS, PISA v letu 2018
in pred tem ter z nekaterimi aktualnimi domačimi raziskavami.
Ključne besede: pravičnost v šoli, otroci s posebnimi potrebami, kuriku
lum, minimalni standardi znanja, ocenjevanje, učni dosežki, kognitivna
znanost
BETWEEN EQUITY, QUALITY AND LEARNING ACHIEVEMENTS
IN PRIMARY SCHOOL
One of the features of Slovenian primary school system is the parallel
ism of two groups of schools – regular ones and those for certain groups
of students with special needs. This makes us one of the few countries
239
ki deluje po večinoma isti zakonodaji, vsaj za nekatere skupine otrok s po
sebnimi potrebami ni omogočeno izobraževanje pod isto šolsko streho.
Vendar je to le del obravnavane tematike. Drugi, s prvim povezani del za
deva vprašanje pravičnosti šolanja otrok v rednih šolah – poleg ostalih,
predvsem učencev s posebnimi potrebami, učencev z mejnimi intelek
tualnimi sposobnostmi, učencev Romov, imigrantov, učencev z nizkim
socio-ekonomskim statusom (SES). Pravičnost slovenskega šolskega sis
tema bomo obravnavali v širšem kontekstu, ne le v kontekstu učnih do
sežkov glede na SES, spol in narodno ter etnično pripadnost. V prispev
ku izhajamo iz domneve, da današnja redna šola ni prilagojena razvojnim
potrebam večine učencev. Za namen razprave opredelimo nekaj sestavin,
ki sestavljajo šolski sistem; nekatere med njimi so bodisi sistemske ali ku
rikularne bodisi konceptualne ali pedagoške narave kot na primer: kuri
kulum, standardi znanja, oblike internega preverjanje znanja, usmerjanje
otrok s posebnimi potrebami in drugo. Čeprav te sestavine sestavljajo sta
bilen ustroj šolstva, v prispevku pokažemo, da nekatere niso skladne s po
trebami sodobne družbe in so celo v nasprotju z izsledki nevroznanosti v
edukaciji. V kategorijo enakih možnosti znotraj vprašanja pravičnosti v
šoli bi zato poleg SES, narodnostne in etnične pripadnosti sodila tudi ka
tegorija različnih zmožnosti učencev glede na enotne standarde znanj. V
prispevku pokažemo, da je šola danes v omenjenih sestavinah ovirana na
poti k šoli za različnost – šoli, ki bo podprla različne učence, ne glede na
njihove učne dosežke, SES in druge značilnosti, torej šoli, kjer bodo učen
ci deležni sistemsko izenačenega dostopa do uspešnega učenja, tako tisti,
ki so že v redni šoli, pa tudi učenci, ki danes ostajajo v segregiranih obli
kah izobraževanja. V prispevku bomo pokazali, zakaj sedanji šolski sistem
ni več primeren za večino učencev, ter nakazali možne rešitve. Bistvena re
šitev zadeva spremembe učnih načrtov, koncepta ocenjevanja in standar
dov znanj, spremembe teh pa vplivajo na vse ostale sestavine. Domneve
bomo pojasnjevali s preučevanjem povezanosti preučevanih elementov in
ozadenjskimi podatki mednarodnih raziskave TIMSS, PISA v letu 2018
in pred tem ter z nekaterimi aktualnimi domačimi raziskavami.
Ključne besede: pravičnost v šoli, otroci s posebnimi potrebami, kuriku
lum, minimalni standardi znanja, ocenjevanje, učni dosežki, kognitivna
znanost
BETWEEN EQUITY, QUALITY AND LEARNING ACHIEVEMENTS
IN PRIMARY SCHOOL
One of the features of Slovenian primary school system is the parallel
ism of two groups of schools – regular ones and those for certain groups
of students with special needs. This makes us one of the few countries
239
