Page 239 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 239
povzetki ■ abstracts
Lucija Klun
DISKURZIVNA NEENAKOST IN KONSTRUKCIJA »GOVORNO-
JEZIKOVNEGA PRIMANJKLJAJA« DEPRIVILEGIRANIH DRUŽIN
IN OTROK
V prispevku bomo povzeli produkcijo, ki je v zadnjih desetletjih nastala
na področju preučevanja povezanosti med družbeno pripadnostjo in govor-
no-jezikovnimi dispozicijami otrok. Če so v drugi polovici 20. stoletja te
oretsko in metodološko pot utirale predvsem lingvistika, sociolingvistika
in sociologija, so pozneje ključno vlogo prevzele discipline, kot so razvojna
psihologija, logopedija in nazadnje nevroznanost. S tem se je korpus zna
nja močno podatkovno okrepil, izostril korelacijo med SES in razvojem
otrok ter pokazal na dejavnike okolja, ki igrajo vlogo v socialnem »dedova-
nju« primanjkljajev deprivilegiranih otrok. Vendar bomo pokazali, da je
prav obsežna empirija, zbrana s sodobno programsko opremo ter standar
diziranimi instrumenti, deloma podprla »vrnitev« teoretsko manj kohe
rentnih deskriptivnih kategorij. Družbeni razred je sprva zamenjal pojem
socialno-ekonomskega statusa/indeksa, nazadnje pa se je razkrojil na vr
sto »površinskih« (netrajnih, partikularnih) lastnosti družinskega oko
lja in privilegiranih/deprivilegiranih staršev. Na področju preučevanja go
vora in jezika je opaziti povratek študij, ki se osredotočajo (izključno) na
leksiko, redkeje na sintakso, skoraj povsem pa zanemarijo semantične in
semiološke aspekte jezika ter socialni in družbeni kontekst, v katerem se
jezik »poraja«. S tem se je prekinila linija kavzalnosti, ki jo je pokazal
Bernstein v sodelovanju s sistemskimi funkcionalnimi lingvisti; razlaga
»diskurzivnega dedovanja« socialnih položajev se je poenostavila in pov
zročila vrsto nenadejanih učinkov: individualizacijo družbene neenako
sti, prelaganje odgovornosti za socialno reprodukcijo na revne starše, ki z
otroki premalo in »preslabo« govorijo, ter redukcijo kompleksne diskur
zivne neenakosti na razvojno patologijo, ki jo je moč pri otrocih izmeriti
in s primernimi pedagoškimi/terapevtskimi sredstvi »popravljati«.
Ključne besede: diskurzivna neenakost, govorno jezikovni razvoj, družbe
na neenakost, socialna reprodukcija
DISCURSIVE INEQUALITY IN THE CONSTRUCTION
OF THE »SPEECH-LANGUAGE DEFICIT« OF DEPRIVED FAMILIES
AND CHILDREN
In the second half of the 20th century, disciplines such as linguistics, so
ciolinguistics, and sociology were the first to inquire into the connection
between the social position (of families) and the linguistic dispositions of
children – these authors were also the ones who provided theoretical and
methodological means to support the research. But the recent decades
237
Lucija Klun
DISKURZIVNA NEENAKOST IN KONSTRUKCIJA »GOVORNO-
JEZIKOVNEGA PRIMANJKLJAJA« DEPRIVILEGIRANIH DRUŽIN
IN OTROK
V prispevku bomo povzeli produkcijo, ki je v zadnjih desetletjih nastala
na področju preučevanja povezanosti med družbeno pripadnostjo in govor-
no-jezikovnimi dispozicijami otrok. Če so v drugi polovici 20. stoletja te
oretsko in metodološko pot utirale predvsem lingvistika, sociolingvistika
in sociologija, so pozneje ključno vlogo prevzele discipline, kot so razvojna
psihologija, logopedija in nazadnje nevroznanost. S tem se je korpus zna
nja močno podatkovno okrepil, izostril korelacijo med SES in razvojem
otrok ter pokazal na dejavnike okolja, ki igrajo vlogo v socialnem »dedova-
nju« primanjkljajev deprivilegiranih otrok. Vendar bomo pokazali, da je
prav obsežna empirija, zbrana s sodobno programsko opremo ter standar
diziranimi instrumenti, deloma podprla »vrnitev« teoretsko manj kohe
rentnih deskriptivnih kategorij. Družbeni razred je sprva zamenjal pojem
socialno-ekonomskega statusa/indeksa, nazadnje pa se je razkrojil na vr
sto »površinskih« (netrajnih, partikularnih) lastnosti družinskega oko
lja in privilegiranih/deprivilegiranih staršev. Na področju preučevanja go
vora in jezika je opaziti povratek študij, ki se osredotočajo (izključno) na
leksiko, redkeje na sintakso, skoraj povsem pa zanemarijo semantične in
semiološke aspekte jezika ter socialni in družbeni kontekst, v katerem se
jezik »poraja«. S tem se je prekinila linija kavzalnosti, ki jo je pokazal
Bernstein v sodelovanju s sistemskimi funkcionalnimi lingvisti; razlaga
»diskurzivnega dedovanja« socialnih položajev se je poenostavila in pov
zročila vrsto nenadejanih učinkov: individualizacijo družbene neenako
sti, prelaganje odgovornosti za socialno reprodukcijo na revne starše, ki z
otroki premalo in »preslabo« govorijo, ter redukcijo kompleksne diskur
zivne neenakosti na razvojno patologijo, ki jo je moč pri otrocih izmeriti
in s primernimi pedagoškimi/terapevtskimi sredstvi »popravljati«.
Ključne besede: diskurzivna neenakost, govorno jezikovni razvoj, družbe
na neenakost, socialna reprodukcija
DISCURSIVE INEQUALITY IN THE CONSTRUCTION
OF THE »SPEECH-LANGUAGE DEFICIT« OF DEPRIVED FAMILIES
AND CHILDREN
In the second half of the 20th century, disciplines such as linguistics, so
ciolinguistics, and sociology were the first to inquire into the connection
between the social position (of families) and the linguistic dispositions of
children – these authors were also the ones who provided theoretical and
methodological means to support the research. But the recent decades
237
