Page 231 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 231
povzetki ■ abstracts
Sonja Pečjak
BRALNA PISMENOST V RAZISKAVI PISA 2018 – PSIHOLOŠKI
VPOGLED IN INTERPRETACIJE DOSEŽKOV SLOVENSKIH
UČENCEV
Prispevek predstavlja preplet in analizo že objavljenih rezultatov študije
bralne pismenosti PISA 2018 z lastno sekundarno analizo povezanosti ne
katerih dejavnikov z dosežki v bralni pismenosti pri več kot 6000 sloven
skih učencih. Članek je vsebinsko členjen v tri dele.
V prvem delu osvetlimo splošni dosežek v bralni pismenosti pri sloven
skih 15-letnikih z vidika prizadevanj šolskega sistema (Ministrstvo RS za
izobraževanje, znanost in šport) in Zavoda RS za šolstvo za razvoj te pi
smenosti v zadnjih dveh desetletjih ter izpostavimo nekatere sistemske
premike za spodbujanje razvoja bralne pismenosti (npr. Priporočila Sveta
za razvoj ključnih kompetenc; Nacionalna strategija za razvoj bralne pi
smenosti za obdobje 2019–2030).
V drugem delu prispevka poskušamo pojasniti velike razlike v bralnih do
sežkih in motivaciji za branje med spoloma pri slovenskih učencih. S po
močjo biopsihosocialnega modela (Halpern, 2012) in raziskav, ki kažejo
na izvore razlik med spoloma, pokažemo na nekaj kritičnih točk v razvoju
bralne pismenosti ter na možne poti za zmanjševanje teh razlik.
V tretjem delu prispevka pa izpostavljamo nekatere značilnosti spodbu
dnega učnega okolja pri slovenščini za razvoj bralne pismenosti, tako kot
jih zaznavajo učenci (entuziazem učitelja, zaznana učna in čustvena pod
pora učitelja ter nudenje povratne informacije učencem), in jih primerja
mo z zaznanim učnim okoljem učencev v drugih državah OECD. Pri tem
opozarjamo na previdnost pri interpretaciji rezultatov, še zlasti pri (direk
tnem in vzročnem) povezovanju med nekaterimi značilnostmi učiteljev
in posameznimi spremenljivkami pri učencih – bralni motivaciji in do
sežkih v bralni pismenosti.
Ključne besede: bralna pismenost, slovenski učenci, razlike med spoloma,
bralna motivacija, spodbudno učno okolje
READING LITERACY IN PISA 2018 – PSYCHOLOGICAL INSIGHT
AND INTERPRETATION OF THE RESULTS OF SLOVENE
STUDENTS
The paper presents an interweaving and analysis of the already published
results of the PISA 2018 reading literacy study with our own secondary
analysis of the relations between certain factors and achievement in read
ing literacy in more than 6,000 Slovenian students. The content of the ar
ticle is divided into three parts.
229
Sonja Pečjak
BRALNA PISMENOST V RAZISKAVI PISA 2018 – PSIHOLOŠKI
VPOGLED IN INTERPRETACIJE DOSEŽKOV SLOVENSKIH
UČENCEV
Prispevek predstavlja preplet in analizo že objavljenih rezultatov študije
bralne pismenosti PISA 2018 z lastno sekundarno analizo povezanosti ne
katerih dejavnikov z dosežki v bralni pismenosti pri več kot 6000 sloven
skih učencih. Članek je vsebinsko členjen v tri dele.
V prvem delu osvetlimo splošni dosežek v bralni pismenosti pri sloven
skih 15-letnikih z vidika prizadevanj šolskega sistema (Ministrstvo RS za
izobraževanje, znanost in šport) in Zavoda RS za šolstvo za razvoj te pi
smenosti v zadnjih dveh desetletjih ter izpostavimo nekatere sistemske
premike za spodbujanje razvoja bralne pismenosti (npr. Priporočila Sveta
za razvoj ključnih kompetenc; Nacionalna strategija za razvoj bralne pi
smenosti za obdobje 2019–2030).
V drugem delu prispevka poskušamo pojasniti velike razlike v bralnih do
sežkih in motivaciji za branje med spoloma pri slovenskih učencih. S po
močjo biopsihosocialnega modela (Halpern, 2012) in raziskav, ki kažejo
na izvore razlik med spoloma, pokažemo na nekaj kritičnih točk v razvoju
bralne pismenosti ter na možne poti za zmanjševanje teh razlik.
V tretjem delu prispevka pa izpostavljamo nekatere značilnosti spodbu
dnega učnega okolja pri slovenščini za razvoj bralne pismenosti, tako kot
jih zaznavajo učenci (entuziazem učitelja, zaznana učna in čustvena pod
pora učitelja ter nudenje povratne informacije učencem), in jih primerja
mo z zaznanim učnim okoljem učencev v drugih državah OECD. Pri tem
opozarjamo na previdnost pri interpretaciji rezultatov, še zlasti pri (direk
tnem in vzročnem) povezovanju med nekaterimi značilnostmi učiteljev
in posameznimi spremenljivkami pri učencih – bralni motivaciji in do
sežkih v bralni pismenosti.
Ključne besede: bralna pismenost, slovenski učenci, razlike med spoloma,
bralna motivacija, spodbudno učno okolje
READING LITERACY IN PISA 2018 – PSYCHOLOGICAL INSIGHT
AND INTERPRETATION OF THE RESULTS OF SLOVENE
STUDENTS
The paper presents an interweaving and analysis of the already published
results of the PISA 2018 reading literacy study with our own secondary
analysis of the relations between certain factors and achievement in read
ing literacy in more than 6,000 Slovenian students. The content of the ar
ticle is divided into three parts.
229
