Page 238 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 238
šolsko polje, letnik xxxi, številka 1–2
Poteka vsake tri leta in ga razumem kot globalizirani prostor vladavine,
moči in vpliva. V članku obravnavam vprašanje, kako je raziskava PISA
kljub številnim kritikam lahko postala tako samoumevno primerjalno
merilo uspešnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov. Rezultati PISA
slonijo na trhlih temeljih in predpostavljenih vzročnih povezavah, ki
so v najboljšem primeru nedokazane, temeljijo na globoko zaskrbljujo
čih, determinističnih in redukcionističnih ideoloških predpostavkah in
na odločnem zavračanju obravnave nacionalnih kontekstov, ki bi lahko
postavili pod vprašaj produkcijo dekontekstualiziranih, a domnevno uni
verzalnih kazalnikov. V članku se osredotočam na tri različne, medseboj
no povezane ravni: na ekonomsko in politično ideologijo, na kateri teme
lji raziskava PISA, na uporabo in zlorabo raziskave PISA v izobraževalni
politiki in na morebitni neposredno negativen vpliv raziskave PISA na ra
zvoj učencev in učenk, blagostanje učiteljev in učiteljic ter možnosti za
kritično, progresivno pedagogiko. Raziskavi PISA manjka prilagodljivosti
dobrega sistema evalvacije, kolikor se osredotoča zgolj na najvidnejše re
zultate, namesto na množico dragocenih podatkov, ki jih proizvede.
Ključne besede: raziskava PISA, izobraževalna politika, politična ideologi
ja, neoliberalna ideologija
THE GOVERNMENTAL WORK OF GLOBAL RANKINGS
IN EDUCATION: PISA POLITICS, POLICY AND PRACTICE
This article offers a critique of the OECD’s triannual PISA internation
al student assessment programme understood as a globalized space of gov
ernmentality, power and influence. The article addresses how PISA has
managed to become such a taken-for-granted benchmark of national ed
ucational performance in the face of a vast critical literature. PISA results
rest on shaky foundations, making inferred causal links that are, at best,
unproven, based on deeply worrying, deterministic, and reductionist ide
ological assumptions and on a steadfast refusal to address localized con
texts that might question the production of decontextualized indicators
that purport to be universal in scope. The focus is on three different inter
related levels: the economic and political ideology that underpins PISA;
the use and misuse of PISA in educational policy and the potentially neg
ative impacts of PISA at the coal face, in terms of student development,
teacher well-being and the prospects for critical, progressive pedagogy.
Insofar as PISA focuses on headline results rather than on the mass of val
uable data it generates, it lacks the adaptive qualities needed for good eval
uation systems.
Keywords: PISA study, educational policy, political ideology, neoliberal
ideology
236
Poteka vsake tri leta in ga razumem kot globalizirani prostor vladavine,
moči in vpliva. V članku obravnavam vprašanje, kako je raziskava PISA
kljub številnim kritikam lahko postala tako samoumevno primerjalno
merilo uspešnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov. Rezultati PISA
slonijo na trhlih temeljih in predpostavljenih vzročnih povezavah, ki
so v najboljšem primeru nedokazane, temeljijo na globoko zaskrbljujo
čih, determinističnih in redukcionističnih ideoloških predpostavkah in
na odločnem zavračanju obravnave nacionalnih kontekstov, ki bi lahko
postavili pod vprašaj produkcijo dekontekstualiziranih, a domnevno uni
verzalnih kazalnikov. V članku se osredotočam na tri različne, medseboj
no povezane ravni: na ekonomsko in politično ideologijo, na kateri teme
lji raziskava PISA, na uporabo in zlorabo raziskave PISA v izobraževalni
politiki in na morebitni neposredno negativen vpliv raziskave PISA na ra
zvoj učencev in učenk, blagostanje učiteljev in učiteljic ter možnosti za
kritično, progresivno pedagogiko. Raziskavi PISA manjka prilagodljivosti
dobrega sistema evalvacije, kolikor se osredotoča zgolj na najvidnejše re
zultate, namesto na množico dragocenih podatkov, ki jih proizvede.
Ključne besede: raziskava PISA, izobraževalna politika, politična ideologi
ja, neoliberalna ideologija
THE GOVERNMENTAL WORK OF GLOBAL RANKINGS
IN EDUCATION: PISA POLITICS, POLICY AND PRACTICE
This article offers a critique of the OECD’s triannual PISA internation
al student assessment programme understood as a globalized space of gov
ernmentality, power and influence. The article addresses how PISA has
managed to become such a taken-for-granted benchmark of national ed
ucational performance in the face of a vast critical literature. PISA results
rest on shaky foundations, making inferred causal links that are, at best,
unproven, based on deeply worrying, deterministic, and reductionist ide
ological assumptions and on a steadfast refusal to address localized con
texts that might question the production of decontextualized indicators
that purport to be universal in scope. The focus is on three different inter
related levels: the economic and political ideology that underpins PISA;
the use and misuse of PISA in educational policy and the potentially neg
ative impacts of PISA at the coal face, in terms of student development,
teacher well-being and the prospects for critical, progressive pedagogy.
Insofar as PISA focuses on headline results rather than on the mass of val
uable data it generates, it lacks the adaptive qualities needed for good eval
uation systems.
Keywords: PISA study, educational policy, political ideology, neoliberal
ideology
236
