Page 133 - Šolsko polje, XXXI, 2020, št. 1-2: Bralna (ne)pismenost, ur. Klaudija Šterman Ivančič
P. 133
davina svetovnega razvrščanja v izobraževanju:
politika in praksa raziskave PISA
Paul Stubbs, Ekonomski inštitut Zagreb
Včlanku s spoznanji raziskav o prenosu in prevajanju javnih poli
tik ter o nastajanju globalne vladavine, moči in vpliva prispevam
kritičen pogled na OECD, zlasti na njen Program mednarodne
primerjave dosežkov učencev in učenk (v nadaljevanju raziskava PISA).
Osredotočam se zlasti na vprašanje, kako je raziskava PISA lahko posta
la tako samoumevno primerjalno merilo nacionalnih dosežkov v izobra
ževanju, kljub številnim kritikam v literaturi in celo odprtemu pismu, ki
ga je podpisalo veliko število znanih pedagogov (Meyer in Zahedi, 2014).
V nekem smislu je članek poziv k bolj poglobljenemu razumevanju raz
iskave PISA s strani pedagogov, oblikovalcev politik, medijev in javno
sti. V njem prikažem, da je raziskava PISA postala eden glavnih instru
mentov »na podatkih temelječe politike« izobraževanja, čeprav – ali na
sprevržen način morda prav zato, ker – sloni na precej trhlih temeljih in
predpostavljenih vzročnih povezavah, ki so v najboljšem primeru nedoka
zane in temeljijo na globoko zaskrbljujočih, determinističnih in redukci
onističnih ideoloških predpostavkah ter na odločnem zavračanju obrav
nave nacionalnih kontekstov, ki bi lahko postavili pod vprašaj produkcijo
dekonstekstualiziranih, domnevno univerzalnih kazalnikov. Prepad med
domnevnim pomenom rezultatov raziskave PISA in njihovim vplivom na
izobraževalne politike na eni strani ter njihovim dejanskim pomenom in
vlogo, ki bi jo morali imeti v bolj celostnem pristopu k izobraževalnim re
formam, na drugi strani, je zdaj tako širok, da se zdi domala nepremostljiv.
V članku se osredotočam na tri različne, čeprav medsebojno poveza
ne ravni: na ekonomsko in politično ideologijo, na kateri temelji raziska
va PISA, uporabo in zlorabo raziskave PISA v izobraževalni politiki in na
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)131-138 131
kratki znanstveni članek
politika in praksa raziskave PISA
Paul Stubbs, Ekonomski inštitut Zagreb
Včlanku s spoznanji raziskav o prenosu in prevajanju javnih poli
tik ter o nastajanju globalne vladavine, moči in vpliva prispevam
kritičen pogled na OECD, zlasti na njen Program mednarodne
primerjave dosežkov učencev in učenk (v nadaljevanju raziskava PISA).
Osredotočam se zlasti na vprašanje, kako je raziskava PISA lahko posta
la tako samoumevno primerjalno merilo nacionalnih dosežkov v izobra
ževanju, kljub številnim kritikam v literaturi in celo odprtemu pismu, ki
ga je podpisalo veliko število znanih pedagogov (Meyer in Zahedi, 2014).
V nekem smislu je članek poziv k bolj poglobljenemu razumevanju raz
iskave PISA s strani pedagogov, oblikovalcev politik, medijev in javno
sti. V njem prikažem, da je raziskava PISA postala eden glavnih instru
mentov »na podatkih temelječe politike« izobraževanja, čeprav – ali na
sprevržen način morda prav zato, ker – sloni na precej trhlih temeljih in
predpostavljenih vzročnih povezavah, ki so v najboljšem primeru nedoka
zane in temeljijo na globoko zaskrbljujočih, determinističnih in redukci
onističnih ideoloških predpostavkah ter na odločnem zavračanju obrav
nave nacionalnih kontekstov, ki bi lahko postavili pod vprašaj produkcijo
dekonstekstualiziranih, domnevno univerzalnih kazalnikov. Prepad med
domnevnim pomenom rezultatov raziskave PISA in njihovim vplivom na
izobraževalne politike na eni strani ter njihovim dejanskim pomenom in
vlogo, ki bi jo morali imeti v bolj celostnem pristopu k izobraževalnim re
formam, na drugi strani, je zdaj tako širok, da se zdi domala nepremostljiv.
V članku se osredotočam na tri različne, čeprav medsebojno poveza
ne ravni: na ekonomsko in politično ideologijo, na kateri temelji raziska
va PISA, uporabo in zlorabo raziskave PISA v izobraževalni politiki in na
https://doi.org/10.32320/1581-6044.31(1-2)131-138 131
kratki znanstveni članek
